mamice po porodu

[marelca]

sem mamica skoraj 8 mesečnega sinčka. Prvi meseci so bili res super. Brez kakšnih večjih težav. sedaj pa že nekaj časa ne spimo in sem sama res že izčrpana, utrujena...Poleg tega pa v konstantnem krču, ker poleg posvečanja sinčku želim, da so tudi ostale stvari postorjene tako kot prej. pospravljeno, pomito,skuhano..Ne znam si reči, da ne zmorem..izčrpavajo me že vse stvari, druženja. nimam volje do druženj s prijatelji, ne do pogovorov po telefonu. Vse mi je odveč. Najrajše vidim da me pustijo pri miru..tudi če se že nekako prisilim in se podružim s prijatelji se ne znam sprostiti. konstantno sem pod nekim pritiskom. tudi svojega počutja ne morem deliti z drugimi. Ker dobiš prej kot kakšno tolažboali spodbudno besedo(ki si jo včasih še kako želim slišati)kaj v smislu da sedaj tako ne bom več spala ampak bom dokler otroci ne odrastejo vedno pod stresom in utrujena.če bi se le lahko malce sprostila, zadihala. tudi moja koncentracija je slaba, oziroma kar je od koncentracije še ostalo. Ob misli da čas mineva s svetlobno hitrostjo in da bo hitro prišel tudi čas, ko bo šel sin v vrtec, jaz pa v službo mi postane slabo.
Naj povem da sem se že zdravila z zdravili ampak sem sedaj tri leta brez. Sem nekako funkcionirala, sedaj pa je moje počutje res čedalje slabše. Nekako vidim vse samo črno, brez neke svetle točke. Sina imam neskončno rada, je res sonček. Ampak se mi poglavi vrtijo scenariji za naslednjih 15 let kako bo. Ne znam zadihati in ne razmišljati vsako sekundo. Je še kakšna mamica, ki se je počutila tako ali se morda še? Vem, da zdravila naredijo svoje in vem, da sem se z njimi počutila neprimerljivo s sedaj. Hodila sem tudi na psihoterapije k dr.Rebolju, ki je res duša od človeka in vem, da bi bilo zame dobro, da zopet pričnem. Je pa tudi res, da so psihoterapije pri njemu kar precejšen zalogaj. Mogoče še kakšno mnenje za psihoterapevta, ki je prav tako super pa mogoče cenovno ugodnejši?

Hvala za vaš čas in odgovore 



Naj pa povem, da sem se prej že zdravila zaradi anksioznosti, depresije...Ampak sem sedaj že skoraj 3 leta brez zdravil.

[ThinkPink]

Pozdravljena.

Ah, ti čari materinstva.  Poznano...

Po mojem še nisi "zrela" za psihoterapije in zdravila. Je pa skrajni čas, da nekaj narediš zase. Da se vržeš in monotonosti in začneš v materinstvu uživati. Dokler boš samo neprespana, med plenicami in kašicami, brez pogovorov z odraslimi o odraslih temah, se ne bo nič spremenilo. Tukaj te lahko razbremeni partner oz. nekdo, ki ti je zelo blizu (prijateljica, mama). Rekla bi, da moraš nujno nekomu povedati, da imaš težavo, saj le tako ti bodo lahko pomagali. Prosi za pomoč pri hišnih opravilih, 8 mesečnega otroka komot pustiš za nekaj uric v varstvo in takrat počneš nekaj za svojo dušo. Tudi, če ti v nekem trenutku ni do družbe, se prisili in pojdi, boš videla, da boš na koncu bolj uživala kot pa doma, v jamranju, kako je življenje težko.

Rada bi ti rekla, da bo to malodušje minilo, ko bo otrok večji in bo spal... Jaz sem na to, da bodo spali čakala do četrtega leta (pri taprvemu), potem pa je prišel drugi. Mislim, da sem samo še dojila, previjala, miksala, brisala, čistila, kuhala, likala...in jamrala ob tem, seveda. Hkrati sem se čudila drugim, kako jim vse lepo steče. Mamice so dopoldne kofetkale z dojenčki, popoldne pa se dobivale na jogi, sprehodu, pijački. Jaz pa doma med kupi cot in umazane posode. Dokler mi ni naredil klik. Doma sem povedala, da sem na tem, da se mi zrola. Možu seveda ni bilo nič jasno, ker je mislil, da sem na enoletnem dopustu. V glavnem...sprejela sva kompromis, da smo kosilo začeli naročati na dom, srajce smo nosili na likanje v čistilnico, nakupe sem opravljala preko merkatorjeve spletne trgovine 1x tedensko. Mož je imel nalogo, da vsak dan posesal/pometel, da prevzame zlaganje oblačil iz sušilca ipd.  Ful sem pridobila na času, se lahko bolj aktivno posvetila otroku, se lahko ulegla zraven dojenčka, ko je zaspal čez dan, brez slabe vesti, da me čaka pospravljanje kuhinje. Večkrat sem se lahko dobila s prijateljicami, mož pa tačas popazil otroka.

Upam, da sem ti pomagala. Upam, da imaš koga, da ti bo priskočil na pomoč. Javi se še kaj...

[AnjaSanja]

Ne rabi biti vse pomito in vse pospravljeno. Skuha lahko partner...Ne rabiš biti za vse sama. Je prenaporno. Življenje se ti je postavilo na glavo, pa v dobrem in malo slabem smislu.

V kuhinjo si nabij napis "čist ain pospravljena kuhinja je zapravljanje časa" mislim da se v mommaxu ali ysku dobi v angleščini Clean kitchen is awaste of time.

Čestitaj si, da skrbiš za otroka in zase, pa po najboljših nočeš še za to, da stanovanje/hiša ni v kaosu.

Vsak dan 30-60 minut zase. Za počitek. Naj bo to dremež, branje knjige, čvek s prijateljicami, sprehod, gledanje TV.  Novopečena mamica to potrebuje. In novopečena starša potrebujeta (če je le možno varstvo) vsak teden urco zase, skupaj kot par, ki si nameni nekaj pozornosti.

In čimprej z odraščanjem otroka vključi v pospravljanje sobe, posteljanje postelje, zlaganje posode v stroj, pralni stroj, sesanje...ko so najstniki se jim potem itak vse upira.  pri treh letih bodo pa navdušeno brisali prah in pospravljali