Grozna anksioznost 14 dni pred porodom

[lonica]

Nevem sej mam psihiatra drug tedn pa bom vidla. Zdaj sem glih vzela helex ko mam take panike. Upam da prime

[lonica]

Ad pa ne morem zvisat ker sem.na maksimalni dozi

[Aslan]

Lonica ali te je strah poroda?

[oshee]

A je to retorično vprašanje? 

Lonica, to je dejansko komplicirano vprašanje, na katero verjetno tudi psihiatri nimajo odgovora.

a) Ali teh 14 dni jemati pomirjevalo in roditi otroka, ki bi bil že od rojstva ožigosan z drogami, torej benzodiazepini?

b) Ali postaviti otroka na prvo mesto, si reči "hočem, da je zdrav in krepak", hkrati pa živeti v konstantnem stresu in trpljenju, ki ga otrok še kako dobro zaznava.

Razmišljam in razmišljam, a ne najdem odgovora, oprosti. 

[lonica]

Rodila sem že. Mala je stara 10ni. In dejansko se stanje slabsa. Porod je potekal kar ok..imela epiduralno. Ampak potem je mala bila en dan na intenzivni ker je imela dihalno stisko. Takrat sem se se kr drzala.Zdaj ko sma doma je pa hudo...panike, tesnoba, brezvoljnost. Nikakor ne morem skupaj uskladit čustev oziroma občutenj med starejšim sinom in tamalo...ne gre mi to skup in me duši. Hkrati pa se spominjam tistega brezupa, občutkov panik ob lanskem splavu ko se nikakor nisem mogla pobrati kljub antidepresivom in helexu...vem da situacija ni enaka, zdaj dejansko imam strucko..ampak ne vem, zgleda da hormoni delajo tudi svoje.

[marina]

Tako je lonica, hormoni delajo svoje..ne moreš se sprostiti, spati, si v neprestanem krču..
Meni je pomagalo da sem hodila na sprehode, veliko sem bila zunaj, prijateljica ki mi je blizu..
pa počasi se bo uredilo. samo zaupaj, vse bo ok

[Nives]

Ko te berem imam sama občutek, da ne veš, če se boš znašla z vsemi obutki, ki so okrog novega rojstva?
Kako boš ti z vsem? Kako bodo družinski člani med seboj? Gotovo ni lahko s tem, če te skrbi, kako boš z vsemi temi čustvi?
Imamo pa tukaj na zemljici vsi tudi nalogo, da se naučimo z njimi...jih filtrirat..se potolažit, da bo ok.

Če si dovoliš čutit, kaj te matra?

[lonica]

Nevem..ne znam prepoznat kaj tocno me muci. Ampak zgleda da bo res to to..kaj naj cutim..Kak cutim..kaj bi mogla cutit..ze tak mam ful probleme s prepoznavanjem svojih obcutkov, strahov, custev..na tem delam ze celo leto na terapijah pa ne gre in ne gre...30 let tlacenja in cutenja tega kar so mi drugi rekli da naj bi cutla je ocitno prineslo svoje

[oshee]

Nikakor ne morem skupaj uskladit čustev oziroma občutenj med starejšim sinom in tamalo...ne gre mi to skup in me duši.

Kaj točno si mislila s tem?

[lonica]

Nevem..kot da ko sta oba doma mi ne gre skup
 Kak bom lahko imela oba enako rada? Ne morem se navadit da se mam zdaj enega otroka...to.mi je tak tuje

Kot da ne spada k meni

[oshee]

Kako je pa z dekličinim očetom? Ga imaš rada? Te podpira?

[lonica]

Vredi. S partnerjem se razumema, tudi on mi zelo pomaga in s tamalo in s starejsim sinom..vse je ok..samo jaz nisem

[oshee]

Kul! 

A potem bi rekla, da te skrbi, ker imaš trenutno raje sina kot novorojeno hčer? Kaj te pa odvrača od hčerke?

[Nives]

Lonica, ne se prestrašit, tega, da do sina še ne čutiš, kar naj bi. Se pač moraš navaditi nanj, kar je čisto ok. Ko sem sama odhaja iz porodnišnice je bil ful čuden občutek..zdaj smo trije. Nič mi ni bilo jasno. Ne znam opisat... Nekako se moramo tudi mame navadit na vse, tako kot tudi otroci in vsi družinski člani. Pa v začetku sploh ujeti nek ritem dojenja, spanja, itd. Velika odgovornost je drobno nebogljeno bitje. V začetku gre tudi skoraj ves čas zanj in je občutek, da ni več časa zase, za svoj life, svoje želje in potrebe... Kup enih čustev. Resnica je takšna, da nas mame ne preplavljajo samo navali silne ljubezni do otroka. Je skrb, je tudi jeza, ker ni časa zase, .. je neprespanost.. Družina se mora naučiti na novo funkcionirat.
Vse to je normalno. Filmsko so nas okužili, da moramo biti samo super ljubeče mame. Realnost je drugačna. Dovoli si, kar je v resnici.  Vse to je normalno. Te reči se urejajo...nekaj mesecev pa tja do enega leta po mojem.

[lonica]

Ne ..pocutim se kot da to ni moje zivljenje. Vse se mi zdi tuje..se prvi sin..
Cudno ful

[Nives]

Deluje mi, kot da si odmaknjena od sebe, od svojih čustev...?

[lonica]

Ja..ampak ce se ne znam soociti z njimi. Ni custev enostavno

.in sem nonstop v nekih panikah, tesnobah

[lonica]

Recimo pac zdaj sem bila nekaj dni doma..sem.se pribljizno navadila in je bila tesnoba manjsa..danes sem pa sla s tamalo k ateju.
Ven z bajte..pa opet panike..vsaka mala sprememba me iztiri ocitno...pocutim se kot da sem spet na zacetku

[lonica]

Na primer danes smo se igrali neko igrco..jaz pa partner pa starejsi sin..je blo tak ko predno smo tamalo dobli..tisti obcutek domacnoati...pol pa se spomnim da mamo tamalo ..pa kr panika..fak ojoj to ni moje zivljenje..zmeda

[Nives]

Navadit se moraš samo.. Mogoče ti manjka, da narediš kaj samo zase? Da dobiš ta občutek moči, da skrbiš zase..pa s tem nadzora nad novostmi?