huda tesnoba

[Nives]

Ojla
Imam občutek, da ti je že dosti bolje, pa se nič ne pohvališ? 
Manj si gor.. manj je "jamranja"..
torej se nekaj dogaja v pravo smer? 

[tigris]

Ma nisem bols, al se pa men zdi ds nisrm, se zmer borba, jutra grozna ...
Zdravil ps zmer vec in vec.....

[Nives]

Morda skušaš pogledat še v obratni smeri 

[tigris]

No da se javim, sedaj sem ze 2 tedna na 60 mg paroxata, bols ni nic, niti milimeter se ne premaknem, dodali so mi se 100mg seroquela sr in brez lorsilana zjutri ne morem.
Torej sem cist v k.....
Hodim na psihoterapijo, bil ori Dr.Rebolju,...
Jaz pa tednoben za popizdit, nemiren, miljon simptomov,jokam, obupan, razocaran,  da ne nastevam naprej.

Ocitno mi paroxat ne pomaga, in 3 mesce trpim k zival, ampak res kot zival. Kaj predlagate? Vase mislenje?
Zamenjat ad? Kaj narest, mam miljon aplijacij ki sem jih placal na tel na sproscanje, meditacija itd, dodal veli dodatkov omega 3, b kompleks, magnezij,... porabil se in se denarja za vse skupaj, a premaknu se nism cisto nic, kaj se narest?
Se fentat, ker zame ni pomoci? Pustit otroke in zeno samo? Pri 43 letih trpet se naprej in ne zivet? Kaj a sm res unikat da mi ni pomoci, vsaj mal olajsanja, se ko lorsilan vzamem ni to to. A sm kj druzga bolan, kj nevrolosko, pa da adji ne pomagajo. Pa vse v zivljenju mam, res druzinco, sem preskrbljen, lepo zivim, ampak anksa in zdej depra najbrz me je dotolkla in tokrat mislim da najmocneje. Dejansko ne funkcioniram, prezivljavljam trenutno in to vsako sekundo... in ne vidim resitve..

Prosim za vase komentarje in mnenja?

[sotrpin]

Razumem, da si v stiski in ti morda lahko pomagam. Lahko si predstavljam kaj preživljaš, saj se je meni dogajalo nekaj podobnega. Morda ni vse identično, ampak hud obup, nemoč, borba z groznimi občutki, simptomi, brezizhodnost, trpljenje, vse to je bilo stalnica mojega življenja pred par leti. Za nameček, kot da še ni dovolj, pa na koncu še odvisnost od benzodiazepinov, ki je lahko resnično brutalna (v mojem primeru nepredstavljiva). Najprej naj te potolažim, da rešitev je, ampak očitno ne tam kjer jo iščeš, ker bi jo z vsem svojim srčnim naporom tam že našel. Torej, potrebno bo iskati rešitev drugje, z drugim pristopom. Že Einstein je rekel, da problema ne moremo rešiti z istim stanjem zavesti kot smo ga ustvarili, torej bo treba miselno preseči samega sebe in na življenje pogledati z drugega zornega kota. S tableti očitno ne boš rešil problema, ker očitno ne delujejo tako, da bi te odrešili muk. Želiš iti preko sebe, rineš naprej, a se ne zavedaš, da rineš z glavo skozi zid in posledično hudo trpiš. Najprej se ustavi in verjemi, da bo vse vredu. Življenje ima zate zelo lepo prihodnost, le drugačno od starih navad in vzorcev delovanja. Na koncu boš spoznal, da boljšo kot kdajkoli prej. Vse kar rabiš narediti za začetek je, da se vprašaš zakaj greš preko sebe, kaj te žene, kaj je tisto, kar misliš, da moraš, kakšne cilje imaš v glavi in kakšne zahteve do sebe? Nekaj premaguješ- nek cilj, zahtevo do sebe ne želiš spustiti. Kaj je tisto, kar te žene naprej, da tako borbaš, mučiš samega sebe in se ne razvajaš, počivaš? Si na bolniški? Če si super, če ne, zakaj ne? Si v osnovi perfekcionist , preveč zahteven do sebe ali pa zagreti karierist? Morda deloholik? To so samo vprašanja za razmislek, v tebi je pa odgovor. Pri meni je bil problem v karierni naravnanosti, v borbi za ohranitev službe zaradi poskusne dobe in strah pred izgubo dohodka, kariere, prihodnosti, lastna manjvrednost in želja po dokazovanju lastne vrednosti prek kariernih dosežkov. Zdelo se mi je, da bo konec sveta, če sebi in drugim  priznam svojo ranljivost, zdr. težave in si iskreno priznam, da se mučim v službi, doma in da ne morem več. Včasih si je težko priznati svoj poraz, ker se potem počutimo, da nismo dovolj sposobni, vredni, močni in vztrajno rinemo naprej preko sebe, ker ne želimo videti svoje šibkosti. Preveč boli, saj imamo prevelike zahteve do sebe. Rešitev je v tem, da si priznamo, da ne moremo več, priznamo celemu svetu, če se le da s pokončno držo in si rečemo, da smo vredni, dovolj dobri kljub vsemu. Ne se obsojat, bodi sočuten do sebe. Zakaj ti to pišem? Ker vem kako je borbat in se filat s tableti dokler telo dopusti, a ko enkrat odpove telo, bi dal vse, da bi šel nazaj v preteklost in spremenil način dojemanja sveta. Pri meni je prišlo do čistega kolapsa, nezmožnosti za delo, brutalne odtegnitve od benzotov, ki je trajala več let, zelo hudih bolečin, paničnih napadov, motnje spomina, vida in podobno in takrat me je življenje prisililo, da se popolnoma predam, saj ni bilo opcije za vsakodnevno borbo s službo, ker telo ni več zmoglo. Ni več opcije, da poskrbiš za kogarkoli in karkoli. Takrat je cilj samo ostati pri življenju, zase in za druge, ki te imajo radi. Vzeti si življenje pomeni, da vso svojo bolečino preložiš na svojce in verjemi, da vsi rajši vidijo, da si nepopoln kot pa da te ni. Vse se da rešit in ni tako brezupno, da se ne da. Verjamem, da je težko, a najbolje se je ustaviti, začeti poslušati svoje telo, se spočiti in rehabilitirati do te mere, da tableti ne bodo več potrebni – to je največ kar lahko v tem trenutku podariš sebi in svoji družini. Ker če boš vztrajal naprej ter na koncu še bolj zbolel, boš nehote naredil neopisljivo tragedijo za vse člane družine, ki se ne more primerjati z npr. manjšo karierno uspešnostjo. Otroci rabijo očeta, ki lepo dela s seboj, je sočuten do sebe in ni tako požrtvovalen, da pri živem telesu razpada. Potrebujejo nekoga, ki ceni življenje, svoje lastno zdravje in razume, da je najpomembnejša vrednota  osnovno preživetje in z njim povezano zdravje. Osnovno preživetje pomeni osnovna hrana, voda, streha nad glavo, torej tista osnova brez katere je ogroženo naše življenje.Za ceno zdravja in osnovnega preživetja nikoli ne uresničujemo želj, ki so nižje na lestvici preživetja, saj s tem ogrožamo svoj obstoj in smo slab zgled vsem okoli sebe. Spremeni svoj pogled na svet in svet se bo spremenil. Vse dobro ti želim in se vnaprej oproščam, če nasvet ne ustreza tvojim težavam, saj težko ocenim, ker ne poznam cele situacije.

[Osamljena24]

Js ne hodim ven ce se da sem doma zunaj sem cela zivcna.. Pa nimam nekih prijateljic da bi sla ven. Nevem kaj si mislit. Pa skozi me neki skrbi

[Nives]

No da se javim, sedaj sem ze 2 tedna na 60 mg paroxata, bols ni nic, niti milimeter se ne premaknem, dodali so mi se 100mg seroquela sr in brez lorsilana zjutri ne morem.
Torej sem cist v k.....
Hodim na psihoterapijo, bil ori Dr.Rebolju,...
Jaz pa tednoben za popizdit, nemiren, miljon simptomov,jokam, obupan, razocaran,  da ne nastevam naprej.

Ocitno mi paroxat ne pomaga, in 3 mesce trpim k zival, ampak res kot zival. Kaj predlagate? Vase mislenje?
Zamenjat ad? Kaj narest, mam miljon aplijacij ki sem jih placal na tel na sproscanje, meditacija itd, dodal veli dodatkov omega 3, b kompleks, magnezij,... porabil se in se denarja za vse skupaj, a premaknu se nism cisto nic, kaj se narest?
Se fentat, ker zame ni pomoci? Pustit otroke in zeno samo? Pri 43 letih trpet se naprej in ne zivet? Kaj a sm res unikat da mi ni pomoci, vsaj mal olajsanja, se ko lorsilan vzamem ni to to. A sm kj druzga bolan, kj nevrolosko, pa da adji ne pomagajo. Pa vse v zivljenju mam, res druzinco, sem preskrbljen, lepo zivim, ampak anksa in zdej depra najbrz me je dotolkla in tokrat mislim da najmocneje. Dejansko ne funkcioniram, prezivljavljam trenutno in to vsako sekundo... in ne vidim resitve..

Prosim za vase komentarje in mnenja?

Tud ce bo trajalo se mesec ali dva je seveda vredno.

Verjetno si ze razbral iz foruma, da zna vsakic se malo dlje trajati.

In da nas je vec fajtal tud pol leta skupaj. Nekateri pa se malo dlje. Ampak nekje se vsakemu potem na bolje obraca in obrne.

Kaj pravi tvoja psihiatrinja? Je morda situacija tudi vpliv dodatka zdravil?

Kaj se tebi zdi, da te se zadrzuje v tej situaciji?

Kaj je v tvojem realnem zivljenju, da ti ni tako ok? Noben nima samo idealne sluzbe ali samo ljubece druzine.

V reality se je za soocati tudi s problematikami, ki pridejo.. in delati na njih.

 

[tigris]

Ma bil je triger to je dejstvo, nekaj okoli srca, sem dobil neko cudno diagnozo in se je vleklo za vse preglede, vmes aritmije in sm non stop se sm temu posvecu, poslusu srce, meru trip, pr kosarki cutu, da me stiska v prsih...
No in je prsla kolegica anksa, zdej so mi pa rekli da s srcem ni nc tazga, da je vse v mejah normale.
Evo to je to. Seveda pa zdej k sm anksiozen, mi je vse nappr, sluzba, zivljenje,..vse. pa res iskreno ppvem, da mi nc ne manjka in da res rad v sluzbo hodim.
Bom pa z psihoterapevtko oz ze obdelujeva moje vzorce, perfekcionizem, predvsem okol zdravja in vse ostalo, zakaj se zmer zaciklam in zkj me zmer tok hudo butne tesnoba...

[Nives]

Nekateri so ali ste imeli v otrostvu kako situacijo okrog zdravja, ki je sprozala tezke filinge. Lahko otrok zase... ali kdo od starsev..starih starsev. Otrok se ne zna in ne zmore tezjega predelati. Zato to ostane ujeto v energijo telesa..v podzavest.

Trigger je asociacija na nekaj podobnega, kar se je nekoc ze zgodilo. In na tisto nekoc se vsakic, ko je kaj podobnega lepijo novi in novi filingi, da se to okrepi.

Nasprotno. Ce je pa to ozavesceno in ze znamo zdravit te filinge, se pa ta gmota energije postopoma zmanjsuje. Ce ni bilo prevec hard, se lahko popolnoma zaceli.

Ce je bilo zelo dolgotrajno in globoko bolece, je pa samo zazdravljenje. Zmanjsevanje te gmote, s tem ko je ozavescena in jo zdravino s socutjem.

Jaz zdravstvene nimam. Je pa ta izjemno pogosta.

Moja je tipa "nasilja".. te vrste globoka, da mi je zaznamovala life in bo samo zazdravljenje. Vedno manjkrat se bo sprozila..z manjso jakostjo.. hitreje bo sla. Asociacije so zelo hitre.. na milimetre zaznavam jezo in napetost ljudi okrog mene.

Ravno ta teden si je ena sodelavka zastavila pretezko dnevno nalogo. Zaradi serije enakih in podobnih vprasanj naslovljenih nanjo, je imela potem hud izpad pred nami..na cca 20 ljudi se je lep cas drla, da je slo skozi vse stene. Zaradi silne energije smo se upogibali na stolih. Ni sposobna niti malo kontrolirat svoje jeze.

In ja.. je bila posledica zame, ki sem hiper senzibilna. Verjetno se za koga. Naslednje dni sem bila minimalno v sluzbi, ampak delala drugje.

Takrat me je spikalo kmalu zatem v prsih in sem se drzala za srce.. sem mislila, da me bo kap. Ne vprasaj skoz kak proces takole potem vsakic znova grem.

Podobno je z zdravjem.. ce je bilo kaj z nami, ko smo bili otrok..ali bliznjimi. Ce je bila neka drama okrog telesa.

Kako to, da si tako pozno dobil odgovore s pregledov? Za take stvari se jih splaca imeti zelo na hitro.. prek sklenjenih specialistov ali samoplacnisko. Ni vredno cakati. Ze za nekoga, ki ni nagnjen k tesnobi ni simple.

Gotovo tudi pridruzeni vzorci.. omenil si perfekcionizem. Verjetno bosta se kaj odkrila s terapevtko. Stvari se potem navezujejo se med seboj in delujejo kot celota..

Na dobri poti si v bistvu. Imel bos se moznost samospoznavanja in preobrazbe. Ko nam je tezko, smo najbolj motivirani.

Vse dobro

[tigris]

Ali mislite da je 60 mg paroxata prevec? Mi lahko to povzroca dodatno tesnobo? Dejansko ne poznam nikogar, da bi jemal 60mg. Tudi jaz sem zadnjo epizodo mel 40 mg, pa se to v 1 letu zmanjsal na 20mg.

[sanja]

Tigris nič več se ne javiš. Je kaj boljše? lp

[tigris]

Malo je bolje, samo me se drzi. Predvsem zjutraj sem ful tesnoben. Sem ze kr zmatran od vsega..

[Nives]

Napredujes 

[tigris]

No da se javim, nisem nič boljši, tesnoba še vedno vztraja. Hodim k Dr.Dernovšek redno na kontrole imava tudi telofonske pogovore, ene vrste terapije.
Jemljem sedaj 100mg Zolofta 4 tedne in 30 mg Mirzatena 5 dni zvečer.
S psihoterapijo bom nadaljeval, takoj ko se finančno opomorem.
Je pa tko, da ne vidim več izhoda, vleče se 7 mesecev, splloh ne vem več kaj naresti. #x na teden hodim kao v gym spet, vsak večer sprehod, dnevno naredim več kot 10000 korakov. hodim v službo , da se vsaj malo zamotim. Pa ni nič bolje in tokrat sem res obupan, utrujen, razočaran, žalosten in nimam več moči tko naprej.

[Ribica]

Tigris, mi je res hudo, ko to berem. Ja kaj pa dr. Drnovšek pravi?

Ribica

[tigris]

Ja da treba zdržat, potrpet,...
Jaz pa čist obupan že, utrujen od te borbe, družina maks trpi, žena trpi, jaz res ne zmorem več tko.
To ni življenje. A sem res tak fenomen, da mi tokrat nič od zdravil ne pomaga, bivša psihiatrinja mije rekla, vaše misli so močnejše od zdravil, pa kako je toi možno.
ŽIVOTARIM IZ MINUTE V MINITO

[tigris]

Je že kdo jemal kombinacijo Zoloft in Mirzaten. Berem na forumih, da se je mirzatena ful težko odvaditi, mi kar vliva strah. Zaenkrat neke hude izboljšave še ni. Toliko se že vleče, da je prisoten obup, žalost, jeza, tesnoba pa ne popušča. Ali bom kdaj še stari Tigris, pozitivec, poln energije, za akcijo,...

[wastedlife]

Pomoje da ne smes mesati zolofta in mirzatena ker pride do serotoninskega sindroma. Poznam nekoga ki je jemal mirzaten in mu je pomagal pri spanju in se ni tezko odvadil ker ta antidepresiv ni SSRI.

[tigris]

Valda Dr.Dernovšek ve kaj dela in tudi jaz poznam nekoga, ki jemlje to kombinacijo in mu je top.

[wastedlife]

Aha ok, nisem vedel, če mu/ji ustreza ta kombinacija potem je v redu. Pomoje je smiselna kombinacija ker zoloft moti spanec ampak mirzaten te dela zaspanega. Domnevam, da oseba jé zoloft zjutraj mirzaten pa zvečer pred spanjem.