OBUPAL

[ThinkPink]

Kar se tiče tvoje mame, nisi v zavidljivi poziciji. Oče ti je fajn opora, na mamo pač ne moreš računati, v smislu, da ti bo kar odpustila/pozabila/ali vsaj nehala "najedati". Ampak tole je, glede na tvoj uspeh - rešiti se bremena na duši, mala malica.  Probaj ne vzeti njenega "jamranja", nabijanja slabe vesti in kritik preresno. Verjetno ji je hudo, ampak kot odrasli osebi, bi ji moralo biti jasno, da nabijanje slabe vesti samo škodi, reši pa ničesar.

In kakšno je sedaj tvoje počutje? Ti je lažje?

BTW - imam šefico, ki nabija slabo vest, dan za dnem...kot npr: spet sem poslušala pri direktorju, ker ste to tako in tako, mogli pa bi tako in ostale laži. Ob njej se počutiš ničvreden, nesposoben imbecil, ki ne zna napisati ene besede. Čeprav vem, da je to samo zdravljenje njenih kompleksov, se včasih počutim zelo slabo...

[oshee]

Vidiš, mojemu očetu pa ni jasno, kako sem jaz postal odvisen od tablet, če jih je sam bojda pojdedel na tone (predvsem na poslovnih potovanjih, sestankih ...). Kot sem že rekel, je dam dejal, da če bi obstajali AD-ji že pred 30 leti, sam ne bi nikoli postal alkoholik (čeprav ga niti mama niti jaz nisva videla še pijanega).

Njegov zadnji sms na moje dogajanje z mamo je bil:
"Oshee, zakaj ravno ti, to se boš spraševal vse življenje. Glavno je, da si naredil naječji korak, to je priznanje in spoved, vseliko breme si dal s svoje duše. Sedaj glavo pokonci, življenje gre naprej, ne se preveč obremenjevati s potjo, ki si jo prehodil. Imej svoje cilje, vsakega, ki ga boš desegel, se boš znal veseliti, ne kot drogeraš, kot sproščn človek. Rastla ti bo samozavest, le tako boš kos paste, ki jih je vse polno v življenju. Kaj naj rečem o mai, pes je ogledalo gospodarja, otrok je ogledalo staršev, pa če si priznamo to ali ne. Oziroma prej ko si, bolje je za naše zdravje. Ti glej nase, bodi spoštljiv do mame, drugače boš zopet kam skrižil, rad imej sebe in boš lahko imel tudi druge. Glavo pokonci. Lp, oče."

Do sedaj sem imel v življenju dva "svetnika": Pokojno staro mamo po mami in očeta. Če obstaja pot, kako se zahvaliti slednjemu, bo največja življenjska vrednota.

[marina]

oshee,tvoj oče je res zlata vreden

[podgurc36]

oshee,tvoj oče je res zlata vreden

 

[oshee]

Takole. Sili me, da napišem še neke vrste epilog k tej situaciji.

Ker nisem več mogel poslušati matere, kako se samoobtožuje in kako ves čas joče, sem jo usmeril na to temo. Naj vse prebere in razume. Od takrat se je njen odnos spremenil.

Postala je spet trdna ženska, za vsako ceno pripravljena pomagati svojemu sinu. Baje sem konkretno obračunal z njo na forumu, iz mojih zapisov pa razbrala, je da fant potrebuje pomoč. Kakršno koli. Pretreslo jo je, da imam samomorilne misli (kar bi najbrž vsakega starša) in že prej bi korenito pomagala, če bi vedela za te težave. Priznala je tudi, da ne ve, kaj pomeni, da človeka sili, da je bolje ne-biti kot biti, ampak da je očitno to določeno dejstvo, ki lahko doletii vsakogar, ki je malce genetsko predisponiran in ki ima določen sprožilec. Dobil sem knjižico z opisom depresije in vajami, ki naj bi pomagale. Lepo.

Mati, če boš šla še enkrat skozi te zapise, sprejmi dejstva in skupaj zagrabimo biga za roge.

[gogi]