polona
Novinec / novinka
 Odsotni
Prispevki: 3
|
 |
« Odgovori #81 dne:: torek, 04. februar 2020 ura: 17:58 » |
|
Pozdravljeni vsi skupaj.
Sem nova na forumu. Naj omenim, da obiskujem psihoterapevta, vendar sva zadnje srečanje opravila 15.1., naslednji termin imam šele marca, v vmesnem obdobju pa so se mi začele pojavljati sledeče težave.
Zgodilo se mi je v noči iz 22. na 23., iz 23. na 24. in sedaj iz včeraj na danes. Verjetno bo danes zvečer isto. Res je, da sem v obeh primerih gledala film z neko čudno, napeto vsebino in da je to mogoče delovalo kot sprožilec. Nekaterih scen v filmih sem se namreč ob gledanju prestrašila. Ampak to se ne more tako nadaljevati. Ne morem kar nehati gledati filmov (torej se izogibati situacijam, ki bi lahko bili sprožilci, ker sena koncu ne bom imela več nikamor umakniti, če se bom vsega začela izogibati), zato, da se mi ne bi to dogajalo.
V glavnem, zmeraj se prvič pojavi ko grem spat. Prvič se je začelo tako, da mi je začel drgetati obraz. Šklepetati čeljust, kot da mi je neznansko mraz ali kot da me je neznansko strah. Nato pridejo misli ali pa občutki. Ne vem, ne morem nikakor ugotoviti, kaj se pojavi najprej. Enako se je zgodilo iz včeraj na danes, s to razliko, da se mi je tokrat začelo tresti celotno telo. Najprej sem mislila, da fant trese z nogo. In ko mi je rekel, da je on pri miru, sem šele ugotovila, da se v bistvu tresem jaz. V tistem, ko sem to ugotovila se zgodi, kot da gre čez mene skener. Verjetno se sliši neumno, ampak tako se počutim. Kot da gre čez mene skener in takrat vem, da zame spanca ne bo. Ne vem si razložiti tega občutka. Kot da me spreleti elektrika. Niti ne vem ali ima za vas moja razlaga smisel. Verjetno je to le nek telesni občutek, ki mi potuje od glave do pet. Občutek gre mimo, nato pa se začne bombardiranje z mislimi, ki sprožajo nove občutke strahu in novo množico misli. Včasih misli sploh ne morem ujeti. Včasih so misli nelogične, nesmiselne. In ker se to ponavlja v nedogled mi gredo občutki že na živce in ne morem nikakor zaspati. Bolj se trudim pomiriti se, bolj se trudim preusmeriti pozornost, manj mi uspeva. Ker mi to ne uspeva, sem nato še dodatno jezna, na koncu obupana. Vmes zmeraj odidem v dnevno sobo. Tudi če poskušam tam zaspati, včasih traja do 2. ure zjutraj. Se pa nato zjutraj spet zgodaj zbudim z istimi občutki strahu, tesnobe, da bo tako tudi čez dan. In tako tudi je. V službi komaj preživim. Lahko se sicer skoncentriram na delo, ampak samo da pride trenutek, ko nimam misli usmerjenih na delo, me prestreli občutek. In ne morem ujeti vsebine misli/občutkov, zakaj se pojavijo. In nato se seveda pojavijo misli, da tega ne želim, da ne želim več tako živeti, sploh pa nočem, da se mi to dogaja celo življenje. Fant seveda opazi vsakič, ko me to muči. Sploh če odidem spat v dnevno. Ne ve, kako mi naj pomaga. Ne vem več niti jaz kako si naj pomagam. Samo to tako ne gre naprej. Bojim se, da se bodo te "krize" pojavljale vse pogosteje in trajale vse dlje.
Prosim, mi lahko v vmesnem času do naslednjega srečanja v marcu karkoli svetujete, kako si naj pomagam. Kam naj se še obrnem, kako naj začnem reševati problem, ker ne vem več kaj naj. Ker se mi bo en dan samo zmešalo..
Pozabila dodati še to..zdi se mi, da v svoji glavi, pri reševanju teh težav preživim vse več časa. V realnem življenju pa vse manj.
Kot že večkrat omenjeno na terapiji se tudi tokrat sprašujem, a so ti dogodki začetek razvoja npr. shizofrenije, bipolarne motnje ali kakšne druge motnje. Tega, da bi imela katero od teh motenj se namreč neverjetno bojim.
Včasih pomislim, da če bi me nekdo videl - takrat ko sem v takem stanju in ležim na postelji, jokam, tulim, tolčem, samo da bi šlo stran - da bi mislil, da se mi je zmešalo, da sem nora.
Hvala za pomoč že vnaprej..
|
