Anksioznost, strah, tesnoba in srce. Prosim za pomoč!

[peek26]

Pozdravljeni. Po dolgem času se oglašam in da ne odpiram nove teme bom jo kar v to napisal.

Naj omenim, da sem približno 2 meseca že brez tabet Zoloft. Počutje? Hm... Na začetku ko sem nehal jemat prav velike razlike nisem videl, kasneje nekakšna slabost, sedaj pa grozna utrujenost, misli o srcu, slabost, tiščanje na blato, ponovno nek strah ki ga pa prej ni bilo, veliko živčnosti doma in do domačih, na cesti do ostalih voznikov, v trgovini na blagajni itd. Poskušam z športom in pravilnim dihanjem a ne z enim, ne z drugim ne vzrajam veliko časa..

Vesel bom vsakega komentarja in pomoči, sicer pa se spet nagibam k tabletam a želja je res velika da bi jih za vedno dal vztran in živel tako kot takrat ko sem jih imel. Danes sem ravno iz dopusta in ja, na cesti kar nekaj hitrih in močnih utripov srtca na viaduktu, tud v vročini se nisem dobro znašel, sploh nočem veliko hodit peš, ko mi postane slabo sklepam da od zivcnosti se vztrasim da je to to takrat ko ti postane slabo skup pades in umres (ko bereš veliko po internetu kak je umrl itd). Ni nevzdržno, je pa zelo moteče!

Hvala za vsak nasvet. Lep pozdrav

[peek26]

Vsi na dopustu ali res nima nobeden kakšnega nasveta zame? ??

[Piquedram]

Umrl ne boš, je pa zelo verjetno, da si se na tabletih počutil dobro, razpucal pri sebi si premalo in težave so se vrnile in na žalost je navadno tko, da večkrat kot boš to naredil, slabše bo, povem iz izkušenj.

Rešitve so znane, nasveti tudi; psihoterapija, telesna aktivnost, sproščanje, umirjanje, meditacija, izogibanje stresnim dogodkom..., če vse to ali kaj ne pomaga, je najboljša rešitev, da obiščeš zdravnika in ponovno začneš s terapijo.

LP

[peek26]

Hvala lepa za odgovor. Mi veliko pomeni v tem trenutko.

[crni panter]

Pozdravljen Peek26....Piquedram ti je dobro svetoval..jaz bi se potrudila kar se da, da najprej da poskusim brez tablet...je pa tezava v tem,da smo res vsi tako razlicni da ni unikatnega pravila...meni so vedno govorili, ja ko prenehas se ti vse povrne pa se hujse..in po prvi prekinitvi sem bila brez 2 leti in pol...ja sem se mela paniko obcasno pa sem jo premagala...zgodila se je mamina bolezen , same moje sibke tocke in sm sla spet nazaj ..ampak na pol manjso dozo in sedaj opuscam...sem na minimumu...seveda sem takoj ob terapiji zacela spet s psihoterapijo in se matram...se vedno pridejo slabi dnevi, panika ampak se ne dam...sedaj ze vem da umrla od tega ne bom in je priloznost da se naucim drugace..ne verjamem da je vse v kemiji ,ker ce bi bilo tako #izi#  bolnice ne bi bile polne in pokale po sivih...ogromno lahko naredimo tudi samo..srecno

[oshee]

Pozdravljen, Peek!

Vidim, da črpaš vse atome tvoje energije, pa ti ne pomaga preveč. Poznam to.

A imaš še vedno strah pred preskakovanjem srca? Jaz se spomnim, da ko sem hodil na fitnes, sem bil ves rdeč v glavo, srce pa mi je šopalo kot noro. Zdaj jemljem tablete za pritisk in se počutim veliko bolje. Ni več tega nabijanja, preskakovanja ... Zato le pojdi do dohrarce, ki ti bo dala tablete za pritisk. Naredi si tabelo in si izmeri tlak (pritisk) takoj, ko se zbudiš in preden greš spat. To delaj 14 dni in se naroči k zdravnici, če bo hudo. Z AD pa še malo počakaj.

[AnjaSanja]

Za pritisk si dobil pravi nasvet (merjenje)...dodam še to, če te dr. med. odpravi z "imate pač višji pritisk" vztrajaj, da ti ga uravnajo, pa čeprav z minimalno dozo tablet. Nekaj pripomore tudi prehrana (slaaadkooooorrrrr, višek OHjev).  Poznam dva primera, ko sta imeli osebi nekoliko višji pritisk in to dobrih 20-30 let, potem pa komplet tablete za pritisk in še srce, ker je leta nezdravljenja pritiska pustilo posledice. Nič tragičnega, nič življensko ogrožajočega. Ampak lahko bi bile 1 tablete manj, če bi pravočasno uravnavali pritisk.

[peek26]

Sladko sem cisto upostil kar je bla res moja prevelika razvada v prevelikih kolicinah. Pritisk pa si merim vsako jutro in sicer je šolski 120-125/70/60-65

[peek26]

Pozdravljeni sotrpini !

Malo sem ''priplaval'' iz krize. Včeraj sem imel prvi pogovor (tisti brezplačen) z psihologom. Prvi vtis? Hm, ne preveč prepričljiv a bil je spoznavna prva ura katera je brezplačna in se mu predstaviš ter vidita ali si ti pravi za njega in ali on zate.

V kontakt sem tudi stopil z psihiatrom kateri se je pač strinjal z mano da predpišema Zoloft tablete, ponovno po pol leta nejemanja. Sicer sem jih včeraj dvignil a se še za kak dan, dva tri zadržal in poskušam brez. Res si želim brez te kemije, stanje ni tako hudo za enkrat in poskusal bom z zdravo prehrano, zmernim sportom, ne branjem o srcu in z psihoterapijo tudi ostat brez tablet!

Če bo stanje slabše, nezdržno bom seveda vzel, kajti prvič so mi rešli življenje, res sem po jemanju Zolofta 50-100mg živel veliko boljše.

Torej ja, še vedno pride nekakšna slabost, utrjenost, misli... a se probam nekako potolažit z kotra pozitivnimi mislimi. Veliko mi pomaga družba ter nebranje!

Hvala vsem, ki prideno berete moje poste in na njih odgovarjate. Pa lep sončen dan!

[peek26]

Pozdravljeni sotrpini!

Vidim, da bolj kot ne sem v tej temi sam a mi zelo pomaga dati vse kar me muči nekam na "list papirja" zato bom kljub vsemu napisal kako se ponovno počutim in upal da kakšen vaš odziv.

Nekateri ki berete moje objave že veste, da sem nekaj let nazaj jemal Zoloft 50mg, ki mi je do te mere da sem se znebil paničnih napadov pomagal. Kakšno leto dni nazaj sem jih prenehal jest, sodeč po tem, da bom lahko brez njih. Vse skupaj se mi ponovno vrača a kontroliram z spopadanjem, branjem knjig, bioterapijo in različno hrano in dodatki. Vmes sem tudi zbral toliko poguma da sem šel daleč od doma natančneje v Budimpešto in med veliko množico ljudi ki pa je bila bolj slaba kot dobra izkušnja namreč doživel sem en kup paničnih napadov. Najhujše mi je pa bilo ko sem šel od tam domov, namreč v avtu me je kar konkretno primla panika, misel na to da sem daleč od doma in da bo trajalo pa je vse skupaj poglobila. Od takrat sem potem teden dni rabil da sem sploh prišel k sebi. No zdaj je za 70% boljše kot je bilo pred mescom dni, a seveda daleč od tega da bi bilo okej. Pojavlja se mi aritmija srca, zgleda pa tako da zacutim preskok vsaj jaz tako mislim da je, v zelodcu mi postane neprijetno, potit se začnem med ritnicama in pritisne me na veliko potrebo. Naj omenim da sem opravil komplet UZ pregled in večkrat že EKG pregled, prav tako sem dal kri, ki je nazadnje pokazalo povečan kortizol. Za ščitnico jem tablete, ki pa mi oravnajo do te mere da je zdaj okej.

Torej kje še je prostor, kaj storit? Namreč vseeno še ni to to. Čutim veliko sovraštva do staršev, sem zelo vzkipljiv do njih in punce. Psihologa sem imel a se mi je zdelo brezveze hodit in zapravljat denar kajti punca mi res veliko stoji ob strani in mi da isto podporo ozrima nasvete kot psihoterapevtka.

[Sasy]

Živjo,
niti slučajno nisi sam v tej temi. Sama se sicer redko oglasim, sem narejena bolj tako, da vse nosim v sebi in strašno nerada obremenjujem druge. Najprej naj ti povem, da imam enake težave kot ti. Srce bije xy, o potenju in hoji na wc sploh ne bom zgubljala besed. Tudi jaz sem imela terapijo Zoloft 50mg toliko, da sem prišla k sebi. No nisem prišla kolikor bi morala in vse se ponavlja že dve leti. Panika me grabi kjer ji zapaše. Ampak sem jo sprejela kot del sebe, tega kar sem. Vesela sem zate, da ti punca stoji ob strani. Meni moj partner predava samo o tem, da sem se zredila po tabletah, zato sem jih tudi morala ukinit, da sem bolana, invalid... Pa imava skupaj 3 otroke. In stara sem 35 let. Pa pomagala sem vsem okrog sebe, nihče mi nikoli ni rekel hvala, še manj da bi bilo pomembno kako se počutim. Tudi jaz sem jezna in frustrirana, ker si ne morem pomagat iz te situacije. Pri meni je namreč tukaj vzrok tesnobe in paničnih napadov. Ne bom ti več dolgovezila, hotela sem te samo spomnit, da črpaj energijo iz zveze, ki jo imaš. Tako ti bo lažje premagovat paniko z vsemi svojimi obrazi, ki jih ima. Je hudo, zoprno, strašno ampak se da preživet. Psihoterapijo ti pa vseeno priporočam. Včasih šele tam ugotoviš, kaj te v resnici žre.
Lp. Sasy

[peek26]

Sasy hvala lepa za tvoj odgovor. Res grozno mi je slišat ko nekdo tak obravnava nekoga, kot si ti, jaz in nama podobni. Res ne predstavljam si, da nebi imel punce ob strani.. Upam, da to čimprej zrihtaš in da te začbe partner razumet, mislim da bi morala delat na tem! Vseeno je to resen problem, ki ga morejo razumet bližji. Če želiš mi lahko še pšieš, tudi v privat sporočilo.

Lp, Jernej

[peek26]

Zdravo. Eno vprasanje. Zelel sem danes delat vaje z dihanjem in sicer 6s vdiha in 6s izdiha. Trajalo je 5 minut. Po koncanem pa panika, seveda vec nisem mogo dihat enako kot takrat ko sem bil umirjen in mi je zasralo ritem dihanja Cheesy prav vztrasil sem se.. kako da odpravim to?

[peek26]

Spet se oglašam! Pozdravljenj sotrpini.

Za mano je kar nekaj stresnih, tesnobnih in paničnih dni. Počutim se grozno. Misli kar bežijo sem in tja, od bolezni srca, do infarkta. Pocutim se grozno brez volje, brez prave moči itd. Čez cel dan z prstom na utripu in z branjem o srcu. Nekaj dni sem okej spal, zdaj več to ne. V bistvu sem pred dvema mescema eno tako epizodo že premagal, v drugo mi je ne uspe. Najgečji strah je pred preskokom srca, ki ga zadnje čase začutim kot da mi vzame sapo, ponavadi ko sem bolj duševno obremenjen. Vmes me tudi daje ob živčnosti kakšna slabost, ki pa zgine po parih minutah. Vse kar sem do zdaj naredil je to da se zdravo prehranjujem. Globoko dihanje mi ni kot sprostitev, ker se na koncu ko moram priklopit iz zavednega globokrga dihanja v navadno dihanje prestrasim. Torej prosim ponovno za kak nasvet? Kje začet, kako pozdravit to, kako se pobrat, ali je smiselno ponovno začet uvajat antidepresive? Skoraj leto dni je od kar sem jih nehal jemat.

Prosim za kakeršne koli informacije ali nasvete.

[Nives]

Ojla.

Nič ni na hitro...saj veš. Ni instant rešitve. Če je prehudo greš na AD-je. Zares pomaga psihoterapija, če imaš voljo. Ampak realno.. za nek rezultat vsaj nekaj let, raje več. Treba bo ozavestit, kar si počneš in se naučit delat s čustvi. Sliši se morda enostavno. V praksi ni tako.
Če bi bila na tvojem mestu bi: takoj zdaj nehala brati vse v zvezi s srcem in podobne zdravstvene, ker se s tem samo strašiš še dodatno po nepotrebnem. Šla ven na zrak in se nastavljala sončku. D vitamin čudeže dela in večinoma smo DAMovci podvrženi svojim motnjam bolj pozno jeseni in pozimi, ker je krajši dan in manj sonca. Lahko si nabaviš prehranska dopolnila kot so vitamin B kompleks in D vitamin, ker tudi to kar vpliva. Veliko vitaminov in mineralov. Imaš tudi svetlobne lučke, ki se uporabljajo, ko so bolj temni dnevi. Sprehod. Narava. Šport. Druženje, s komer se dobro počutiš. Joga. Dihalne vaje.
Dogaja se ti, ker tlačiš čustva, kar daje pritisk v telo in seveda zato kaka simptomatika, ki se je ustrašiš in zaradi vse te kombinacije potem še veliko premlevanja. Črni scenariji v mislih, ki te še bolj strašijo. To je vse. Nič več in nič manj. Vse to si sami naredimo...
Najboljša opcija je začutit telo in čustva. Če ti uspe, si naredil že skoraj vse. Ni pa simpl, dokler ne veš, zakaj se gre in kako to gre. Morda te v ozadju stresirajo bližajoči se prazniki? Kam greš? Se bo kaj posebnega dogajalo? Ali pa že to, da so...

Drži se!

[peek26]

Hvala lepa Nives da si si vzela čas in povedala nekaj besed, mi res veliko pomenijo vsakič! Pomojem bo res potrebno ponovno uvest AD-je ker tako ne gre naprej pa še zraven psihoterapijo.

[AnjaSanja]

Berem, berem. Nisi sam. Sama pišem dnevnik, tisti s kulijem in res pomaga.

Huh si si pa zadal res veliko nalogo z budimpešto. Respect! Po drugi strani pa....Je bilo le preveč v tem trenutku. Ko pride do takega dviga adrenalina, telo potrebuje 7-14 dni da se umiri. Naj te ne odvrne od hoje po stopnicah navzgor, samo ne jih preveč preskakovati. Lepo enodnevni izlet v sosednji kraj, pokrajino, pa tako dalje.

Če še ne prakticiraš, morda začneš  pisati dnevnik. Misli tega dne, ČUSTVA tega dne in vsaj eno stvar za katero si hvaležen. Sama imam tudi nekaj težav na čustvenem področju, si jih je težko priznati, včasih sploh opazit in ubesedit. Vaja dela mojstra!

Za praznike pa, če ti bolj paše, se umakni od blišča in si privošči intimo, umirjenost v dvoje. Včasih kdo od družine težko razume, nas pa še bolj potre. Je pa idealno novoletno darilo za bližnje knjiga Anksioznost za telebane.

[peek26]

Pozdravljeni. Padel sem v začaran krog glede straha pred boleznijo. Že od svojega 15 leta imam strah pred boleznijo srca. Zdaj me je toliko omejil, da ne upam več športat (prej sem treniral nogomet, hodil v hribe itd). Kako se znebim tega? Grem na sprehod in merim utrip z prstom. Za znoret. Čudim se deugim kako lahko tako veliko krat prehodijo stopnice. Vsakič ko jih sam prehodim si merim utrip. To je za znoret. Kako si pomagat? Hvala

[AnjaSanja]

huh... Terapevt? Poskusil si že z znanostjo? Na list papirja napisat vse pozitivne reči ukvarjanja s športom, ki dejansko krepi srčno mišico? Da se vržeš v teorijo, kaj kako in zakaj?

[oshee]

Pozdravljeni. Padel sem v začaran krog glede straha pred boleznijo. Že od svojega 15 leta imam strah pred boleznijo srca. Zdaj me je toliko omejil, da ne upam več športat (prej sem treniral nogomet, hodil v hribe itd). Kako se znebim tega? Grem na sprehod in merim utrip z prstom. Za znoret. Čudim se deugim kako lahko tako veliko krat prehodijo stopnice. Vsakič ko jih sam prehodim si merim utrip. To je za znoret. Kako si pomagat? Hvala

Imaš dve možnosti:

a) ostaneš zaprt v svoji sobi in zapaničariš vedno, ko boš moral po stopnicah do nabiralnika;

b) se sprijazniš, da med športanjem naraste utrip srca, se začneš potiti, postajaš rdeč v glavo, mogoče se ti malo vrti ... in s tem nadaljuješ, dokler se ne navadiš tega občutka.

Nobena psihoterapija ne bo pomagala.

Ali to rešiš sedaj ali čez 10 let, je irelevantno za ves svet. Zate morebiti ne.