OBUPAL

[mina]

Pa tudi un nasvet od Mine, da sodelavci niso pomembni ni pravi. Sodelavci so zelo pomembni in jih moraš imeti čimbolj rad, tako boš tudi bolj uspešen pri delu.

Sem se morda slabo izrazila. Pomembi so toliko, da z njimi sodelujes, ampak ne toliko, da bi vplivali na tvoje zivljenje.

[pavlinm]

Gmailcom,

iz tebe zdajle govori ven depresija, zato ne moreš do svoje situacije zavzeti neke distance in dobiti realnega vpogleda v stanje. Depresija ti govori, da se nima smisla truditi, da boš ves čas v eni in isti luknji, če ne še slabši in da je itak vse brezveze. In da se ne smeš počututi slabo, ker bi moral biti ves čas tipi topi, nikoli utrujen, preobremenjen, žalosten. Nihanja so del normalnega življenja in je to treba sprejeti. Meni osebno se res pozna, če ne spim dovolj in sem utrujena, ker imam takrat občutek, da sem vstala z levo nogo in gre vse dejansko narobe, pa se to še zmerom vse normalno. Vsa umetnost je red in disciplina, da splezaš ven iz trenutne godlje, pa čeprav traja leta in leta in ni nikoli povsem optimalno.

[gmailcom]

Vem da govori depresija nekdo, ki nima težav bi na zqdevo gledal drugače ampak kako ne biti tipi topi, ko pa vsi pričakujejo da boš delal in se obnašal kot da je vse ok in to traja in traja leta in leta in na koncu se vprašaš kako nadaljevati, ko pa nekega dne še komaj vstaneš iz postelje. Vem da je depresija ta, ki govori samo kako sploh začeti in pridobiti voljo, ko pa ti je več niti zdravstvo ne vliva, ko veš da ko je zelo hudo se nimaš na koga obrniti, da bi ti omilil počutje. Zdravila komaj kaj pomagajo jamrat pa nimaš komu edino domačim, ki pa se trudijo da bi pomagali ampak v tem primeru si sam prepuščen sebi. Kako zbrati voljo in živeti, ko pa se ti vse zdi brez smisla in gre vse narobe kako se izkopati.

[pavlinm]

Da te potem tako vprašam. Kaj od tega, kar so ti svetovali uporabniki prej, si danes poskusil udejaniti? Si naredil v hiši kakšno domače opravilo? Skuhal kosilo za domače in šel na sprehod? Pisal dnevnik, pogledal na internetu lokacijo srečanj za samopomoč in poklical terapevta za termin? Poslal kakšno prošnjo ven? Najlažje se je smiliti samemu sebi in jamrati, a dejansko je resnica, da te iz lastnega stanja ne bo nihče potegnil ven, še bager ne, in nihče, res nihče drug kot ti sam. Drugi so ti lahko samo v oporo in nič več. Enim je problem še zjutraj vstati iz postelje, se stuširati in se obleči, pa kljub temu to storijo, pa če jim se ljubi ali ne, pa če imajo energijo ali ne. Vsak dan, ura in minuta je boj jaz proti depresiji in namesto tebe ti res nihče ne bo prevzel bremena in naredil stvari namesto tebe. Kako misliš, da je meni v tem trenutku? Pošiljam prošnje, pa čeprav vem, da bojo romale najverjetneje nekam v smeti? Se spravljam umiti lase in pomiti posodo, pa čeprav mi je to zadnja muka. Boj proti duševnim boleznim je zelo izčrpavajoč ter poln padcev in vzponov. Ravno tu se kaže moč volje in karakterja, a treba je vztrajati in se brcati v rit, pa čeprav ni takoj nekih instantnih in zadovoljujočih rezultatov.

[Nives]

Da te potem tako vprašam. Kaj od tega, kar so ti svetovali uporabniki prej, si danes poskusil udejaniti? Si naredil v hiši kakšno domače opravilo? Skuhal kosilo za domače in šel na sprehod? Pisal dnevnik, pogledal na internetu lokacijo srečanj za samopomoč in poklical terapevta za termin? Poslal kakšno prošnjo ven? Najlažje se je smiliti samemu sebi in jamrati, a dejansko je resnica, da te iz lastnega stanja ne bo nihče potegnil ven, še bager ne, in nihče, res nihče drug kot ti sam. Drugi so ti lahko samo v oporo in nič več. Enim je problem še zjutraj vstati iz postelje, se stuširati in se obleči, pa kljub temu to storijo, pa če jim se ljubi ali ne, pa če imajo energijo ali ne. Vsak dan, ura in minuta je boj jaz proti depresiji in namesto tebe ti res nihče ne bo prevzel bremena in naredil stvari namesto tebe. Kako misliš, da je meni v tem trenutku? Pošiljam prošnje, pa čeprav vem, da bojo romale najverjetneje nekam v smeti? Se spravljam umiti lase in pomiti posodo, pa čeprav mi je to zadnja muka. Boj proti duševnim boleznim je zelo izčrpavajoč ter poln padcev in vzponov. Ravno tu se kaže moč volje in karakterja, a treba je vztrajati in se brcati v rit, pa čeprav ni takoj nekih instantnih in zadovoljujočih rezultatov.

Jaz bi dodala še to, da če si prej čutil naklonjenost do družine in prijateljev in oni do tebe, imaš že področja,  ki funkcionirajo in je zaradi tega vredno živeti.  Čeravno zdaj tako ne čutiš.  Samo zato,  ker veš, da boš ponovno tako čutil. Seveda moraš pa migati in ne samo ležati doma na zofi. Početi vse, kar ti je Pavlinm zgoraj napisala, pa se naprej hodit na sprehode ali se kaj bolj se gibati,  pa razvozlavati stanje, v katerem si. Sluzba se bo pa ze scasoma uredila. Na tebi je!

[Travis]

Enim je problem še zjutraj vstati iz postelje, se stuširati in se obleči, pa kljub temu to storijo, pa če jim se ljubi ali ne, pa če imajo energijo ali ne. Vsak dan, ura in minuta je boj jaz proti depresiji in namesto tebe ti res nihče ne bo prevzel bremena in naredil stvari namesto tebe.

Jp, točn tko. Podpis

Chuss, T.

[anton]

O tudi jaz sem obupal,PA NE SAMO ENKRAT,a sem še vedno tu čeprav je le par tednov nazaj, ko sem si še vsak dan- ampak res vsak dan želel samo umreti,in če bi mislil samo nase bi...
Imam to srečo da imam vsaj šibko vero ki mi daje kanček upanja in ljubezen žene in otrok to me je obdržalo nad vodo ,pa čeprav le toliko da sem vsake toliko zajel sapo in preživel kajti dokler sem mislil samo nase nisem imel moči narediti ničesar ampak res ničesar zase,ker je bila depresija, samopomilovanje, strah pred prihodnostjo,samoobtoževanje ,občutek nevrednosti,krivde , nemoči,lenobe,bežanje pred odgovornostjo in še sto drugih razlogov-beri izgovorov premočno šele ob mislih na druge  naprimer vest mi ne da, da bi vzel 3 hčerkam in sinu očeta ženi moža...vem da se splača živeti pa čeprav za en sam prisiljen nasmeh ki ga daš otroku,kajti vrnil ti bo iskrenega in to je lučka ki sveti na poti pa čeprav le za trenutek en meter-en korak kar je dovolj za napredovanje kajti vsako življene je le iz trenutkov- pot iz korakov ...
Pa da ne bom predolg hvala za  VERO UPANJE IN LJUBEZEN ki nam kažejo POT RESNICO IN ŽIVLJENJE
Gmailsom-KORAJŽA VELJA - S tabo smo
hvala nives
hvala pavlinm
gvala mina
hvala gogi
hvala majc

[Chantal]

bravo Anton, zelo lepo si tole napisal.
Nekih strašno spodbudnih besed trenutno nisem sposobna, ker jih rabim sama, zato sem se malo potožila, ker me čaka že tretji poskus AD-ja in mi zmanjka moči...torej vidiš, tudi drugi ne obupamo, najdi vse lučke, ki jih trenutno lahko in pojdi za njimi, tako kot grem jaz, čeprav je zadnjih 10 mesecev samo tema in te še kako razumem. In daj ven iz sebe čimveč kar te muči, meni se ne zdi noben post tukaj brezvezen, ker včasih ga tudi jaz kar napišem, pa nimam posebnega vprašanja, namena...samo rabim vas, vaše mnenje, izkušnje...vse to je tako dragoceno, da bi take nasvete lahko sofinanciral ZZZS  .
Glej, danes sem se z muko privlekla v službo, vrti se mi kot noro (zmanjšujem stare AD), vzela že en lexaurin, mučim se, ker moram zdržat še danes in končat neko delo, potem grem teden dni na dopust in v upanju na nov AD, da bo končno enkrat bolje... tako da nisi sam, več nas je, ki se borimo, drži se! 

[anton]

Hvala Chantal

Glej Chantal naj najprej povem kako sem prišel na forum.
najstarejša hčerka,že poročena, ki me trenutno mogoče najbolj čuti v mojih borbah s sabo oz z  ankso in depro ,ki jim jaz ljubkovalno rečem lenoba ,mi je prejšnji teden potem pa en cel dan toliko časa težila ali bom kaj naredil samo zase in mi je predlagala naj izbiram med malenkostmi kot so citiram-skuhaj si kavo, beri knjigo, pojdi na sprehod poslušaj glasbo , ki je že dolgo nisi ,imej dolgo kopel,pokliči prijatelja pripravi si nekaj kar zelo rad ješ ...karkoli.opravi eno in bom ponosna nate-konec citata-ne nisem ji obljubil ,ker se predobro poznam.

Samo za ilustracijo-ne jem vsak dan,ne umijem se vsak dan, ne vstanem ali samo za wc ,sem cele dneve v pižami da ne omenjam depresije strahu pred bližnjo in daljno preteklostjo neuspehom potem panika ,samoobtoževanje, samopomilovanje  občutki sramu pa da me nihče ne razume nobena stvar nima smisla....ne bom naprej ti mogoče zveni kaj znano-meni ja ker sem prebral nekaj vaših zgodb in sem včasih moral več odstavkov ponovno prebrati,ker sem mislil da berem sebe -kar nekaj je podobnih zgodb.

 Torej tisti dan ko me je hčerka prosila naj si -prižgem vsaj drobno lučko-me je žena končno prepričala da grem z njo voščit za rojstni dan sinovi bodoči tašči, pa se dec spedena ,na pragu si še zloščim čeveljčke pa ni šlo dlje kot do vrat-nisi se pobril -tak pa ne boš šel z mano -in se nisem-ne verjamem, da poznaš tako trmastega človeka, kot je tale naš jaz ga ne,kar verjemi mi na besedo.pa je spet padlo vse v vodo-beri postlo-ampak vest imam pa še  hčerki sem obljubil,sicer samo v mislih,spet smo pri trmi ,ponosu,EGU in sem si skuhal in privoščil kavico itak taveliko-od čaja- nekaj bom pa naredil in sem,pa mi črviček vesti ne da miru -ja z eno kavo se pa ja ne morem pohvalit hčerki in se spravim na comp in stric GUGL me je s par kliki pripeljal do sorodnikov prijatlov po diagnozi-in evo tako sem tu.

Pa si rečem glej če sem tako len - beri da ne zmorem ali nočem iti v kako skupino bom pa malo po forumu pobrskal -saj mi ne more škodit pa berem in berem v duhu oblemam sotrpine vi objemate mene...saj poznaš občutek ko spoznaš da nisi edini da te vsaj nekdo malo razume na tem svetu,malo lažje pa je- tudi,ko majo pojamraš kajti bolečina ki jo z nekom deliš se zmanjša veselje oz ljubezen ki jo daš nekomu pa pomnoži.
 In tako,berem,tuhtam ,tehtam,marsikoga občudujem se primerjam na momente celo zgražam ,kako smo vsi pametni, ko gre za druge vidimo probleme kot na dani in seveda tudi rešitve in tako sem našel kar nekal svetlih izjem- v smislu to sem naredil -to delam -se borim  in kot vsaka stvar bolj jo premlevaš bolj meditiraš ali moliš vse te pripelje nazaj k sebi ,egu in egoizmu,pardon-EGOIZMU -zanimivo.

In ta moj EGOIZEM me na koncu pripelje do vprašanja- kaj pa imam jaz od tega ,kaj pridobim in končno kaj lahko naredim za to da se umirim ,sprostim, razmigam,počutim bolje -mislim da vsi več ali manj vemo vse odgovore-kaj storiti in kaj bi morali-tu se pa ustavi-z glavo v zid-NE ZMOREM -ne to ni nepopisan list to je seznam stvari ki jih ne zmorem ja MOJ SEZNAM  pa začnem brati-seveda v mislih ,vidim nekaj stvari ki bi jih najbž težko še kdaj obvladal -naprimer vodil naprej  obrt ki sem jo imel ,itI še kdaj na Triglav ....skratka en kup stvari ki, bi bile še vedno možne z veliko volje  potem pa še kup stvari za katere bi se vsakemu zdelo smešno da jih nekdo ne zmore,pa si mislim tole bi lahko tole malo težje tole bi šlo pa mi pride na pamet pregovor-POT V PEKEL JE TLAKOVANA Z DOBRIMI NAMENI-Z neizpolnjenimi seveda in ista zdrava kmečka pamet mi reče -lej butelj ti imaš tlakovano že avtocesto in letališče hej fant kam tole pelje

KAJ PA ZDAJ

Ja nekaj bo treba narest SAJ SEM HČERKI OBLJUBIL-pa čeprav samo v mislih-obljub se pa kar držim in tako
odprem novo temo na forumu 

KAJ SEM PA DANES NAREDIL SAMO ZASE
 Pa slovesno vpišem skuhat si grem kavo- bedasto a ne-ko da sem osvobodil cel Beograd.a verjemite mi ko si čisto v podnu je lahko še dosti manjša stvar kot kavica -cel projekt nič nimam proti kratkoročnim pa tudi dolgoročnim planom ne ,a na koncu šte je samo kaj sem ali si naredil-a.
tako prvi korak je bil narejen naredil sem pa še kar nekaj stvari prižgal sem si kar nekaj svečk- lučk ki mi kažejo spet nove poti in marsikatero SEM ŽE -ne samo da bi ali bom -prevečkrat sem že slišal-namen je bil dober .
Zdaj še od besed k dejanjem,naj naštejem samo nekaj mojih malih zmag-lučk v tem tednu

Po par tednih sem se obril, peljal vnučka na sprehod skor 2 uri,šel na Kurešček,romanje in rojstni dan ,spet berem knjige,hčerki sem podaril komplet 3-h knjig BOBRI,parkrat čuval vnučka-ima dobre 3 mesce pa seveda tamalo hčerko celo nekaj kuhal pobral nekaj zadnjih pridelkov na vrtu,vsak dan jedel in še da ne rečem sto-kup stvari, ki jih prej -kao nisem zmogel
torej samo voljo in korajžo rabimo pa pridemo lepo počasi na stare ali nove tire.

Torej en trenutek, pa še eden -korak za korakom v najtemnejši temi je še tako majhna lučka zelo lepa in svetla pa ne pozabi-

-TUDI NAJDALJŠA POT JE IZ DROBNIH KORAKOV-NAJDALJŠE ŽIVLJENJE IZ DROBNIH TRENUTKOV

P.S.sicer sem len za pisanje zato bom tale post kar skopiral v novo temo KAJ SI PA TI DANES STORIL ZASE

Pa še objem :obj3:vsem ki ga rabijo-rabimo

[gmailcom]

V 17 letih kolikor se borim sam s sabo sem že zmatran tolikokrat sem padel pa se pobral vedno sem našel neko upanje, da bo enkrat konec te nočne more in se bom zbudil in zdaj, ko sem se zbudil vidim da more nebo kar tako konec. Vem, da nas je kar nekaj in se borimo vendar si vedno, ko se oglasi nekdo od vas pojavi notranji glas, ki mi pravi njemu/njej je lažje, ker se ne bori tako dolgo kot jaz ali njemu/njej je lažje, ker ne čuti pritiska v glavi, ki bi ga veselo spominjal, da ni vse ok, vedno nek izgovor, da je meni najbolj hudo in drugim lažje kot meni. Bojim se misli, da bi se rad rešil tega življenja, ki mi v najtežjih trenutkih daje neko čudno uteho in potem mi še nek notranji glas pravi sej je samo vprašanje časa kdaj se bo zgodilo, kot drugi pred menoj, ki so to storili zakaj bi jaz bil tisti, ki je drugačen od drugih kdaj je trpljenja dovolj. Da nebo kdo mislil da samo jamram vsak dan se trudim vstanem nekako odpeljem otroke v šolo in vrtec pospravim in počistim po hiši vsak dan jem vsak dan se trudim biti ok in poskusim biti telesno aktiven a potrtost ostaja prisotna. Nevem kaj delam nič nima smisla bojim se prihodnosti zaradi izkušenj iz preteklosti vedno, ko gledam ljudi vidim kako se smejijo in so svobodni v svojih glava jaz pa kot v zaporu iščem način, da bi se osvobodil a negre ostaja le misel, da kljub zaporu poskusi odmisliti kletko, ki te tišči in živi kot lahko živiš kljub omejitvi delaj se, da je vse ok kljub temu da ni ampak kako in vprašanje ali človek lahko živi v trpljenju in dela kljub trpljenju in v trpljenju išče svetle luči, ki bi ga ohranjale živega.

[Nives]

Gmailcom  ...skusaj se sprijazniti, da ti je trenutno pač slabo in se čimmanj ukvarjati s tem. Borba proti anksi in depri rodita samo še več tega. Slabo počutje ne gre tako stran, da se boris proti njemu ali ga tlačis.  Ampak tako, da ga sprejmeš in si probas biti karseda v pomoč, si prigovarjas,  se tolazis in delaš dobre stvari za svoje telo in dušo.  Sprejmi tudi upor, ki ga imas do pomoci sebi in do zivljenja. Sam dovoli si un kmalu bo to odslo. Kaj sta pa na terapiji ugotovila? S čim se tako dol tlačis? Kateri deli tebe so potlačeni in v tebi delajo "štalo",  da jih osvestis. Kako si lahko pomagaš? Dajaj to ven iz sebe in uči se sam sebi pomagati. Pod vsem trpljenjem in bolečino se pri vsakem od nas skriva tudi veselje in radost.  Vsi imamo vse v sebi. Nekateri pa moramo najprej ozavestit in sprejeti svojo temo, potem pa pride tudi svetloba. Izkusnjo, ki jo imaš lahko obrneš v veliko zmago. Taksne izkušnje odprejo spoznanja in možnosti, darove,  velike vrednosti,  veliko moč,  kar nekomu, ki tega ni dal skozi, nikdar ne bo dano.  Velik objem

[anton]

Gmailcom-važno da  v resnici sploh nisi obupal in se boriš z vsemi štirimi- naj ti bo v oporo vsaka zmaga ,ki si jo dosegel do sedaj.vem da je tvoj primer najhujši-ker je tvoj-vem da je tokrat najhujše-ker je zdaj,
Spomni se ,da je bilo vedno ,ko si bil v krizi najhujše,a si še vedno zmagal ti in boš tudi tokrat  si na dobri poti
,kajti sovražnika že poznaš si ga tudi kakor berem že večkrat premagal, tako kot jaz in še marsikdo tukaj a še nikoli z begom saj se strinjaš.
Jaz sem imel bližnje srečanje spet danes-dve urci spanja potem pa napad-utip na full ,šumenje v glavi .dušenje-dobesedno občutek utapljanja....
Če ne bi tega dal že parkrat skozi,bi si že od strahu pred strahom želel raje umreti kot to doživljati v kot praviš ti v najhujši obliki,pa sem se spomnil prejšnjih bitk in zmag .počasi zadihal ,spravil utrip v meje normale se par urc umirjal,meditiral si počasi privoščil domačo kurjo juhico s cmočki-potem je prišla najmlajša  šest in pol stara hčerka k meni v posteljo potem pa saj veš tudi umret se ne da kar tako če imaš še koga vsaj malo rad ,kar vidim da hvala Bogu tudi ti imaš.
In tako -hočeš nočeš moraš če ne zase, pa vsaj zaradi svojih zbrati moči za prvi udarec zveri ki ji nalašč ne dajem pravih imen da je manj resnična  saj ji ne privoščim niti imena niti časa ki sem ga raje porabil za hčerko in ker sem bil varuška-žena je šla namreč po nočni spat-medicinka--in tako počasi zmanjkuje prostora zanjo tudi v mojih mislih in duši.
Torej pa se je spet izšlo-meni v prid,saj je tesnoba še tu malo špika okrog srca a sem uspel hčerko še skopati-no saj se je skor sama pravljico mi je prebrala in že sladko spančka žena je šla spet v nočno jaz pa na forum ker nekje pa moraš dat ven da ne eksplodiraš ,kajti doma nihče ne ve da sem imel borbe -evo in prvi veš ti in si to zaslužiš, ker si pravi borec-poglej nazaj in VERJAMMEM VATE IN VEM DA BOŠ TUDI TOKRAT ZMAGAL
                                      Anton

[pavlinm]

Mogoče bi se lahko tema nadaljevala v smislu, kaj ste danes lepega in dobrega naredili zase? Jst sem ravno sredi malanja, čiščenja in kuhanja in mi je po svoje tudi fajn. Kar naenkrat padeš notri in dobiš zakon za PUCANJE.

[anton]

pauli -nauš verjela ta tema pa glih kakih 10 dni že obstaja-kar veselo

[Nucky]

Pusti ta nabijanja in nebuloze, ki ti jih pisejo zadeti od tablet in sprani od kvazi nekih terapevtov. Stvar je v tem, da si eden redkih na tem svetu, ki le tega vidi skozi prave oči. Obupal si zato, ker ti je jasno kakšen je ta svet in da se nima smisla truditi.. To dragi kolega je samo realnost in ne depresija. Klinc gleda svet, delaj po domače samo še za svojo rit, stvari, ki ti pašejo in se ne prilagajaj oz oziraj na druge. Tako ti bo sčasoma lepše

[Nives]

O...Nucky se je vrnil. .s svojo večno negativo in upornistvom. ..

[Travis]

O...Nucky se je vrnil. .s svojo večno negativo in upornistvom. ..

Najbolj pozitiven negativec, majkemi ! Večni advokat s kruto realnostjo
nabrušenih krempljev depresije zasajenih v vse živo & mrtvo, da se žalost,
gnus & prezir kar v jedkih potokih cedi & izliva ven, ter nadležno razžira še
tako zadete od zlaganega optimizma, legalnih drog & ovčje terapije

Men je bil (oz. je) za protiutež vsem priučenim "pozitivnim vibracijam"
tukaj že kar malce pogrešljiv, hehe. Pa še sam se popolnoma isto
počutim & mislim kdaj, no lie - na moji mami A takih stanj ne
negujem več s tako vnemo, kot "my dear sotrpin", ampk raje "investiram"
energijo, da se čimprej odlepim ven, ko muha s samolepilnega traku, ki si ga
itak navadno nastavljam sam, hahaha.. Po možnosti z vsemi nogami & celimi krili.
Sm se nekak zverziral, da se še vedno znam mal "popajcat" v omaki lastnega
nihilizma, ampk to ni več del glavne jedi. Vsekakor pa sodi zraven, kadar tako
narava brezčutno presodi, sploh ko demoni u kuhno uletijo & se z mojo nesrečo,
mojim trpljenjem & mojo usodo mastijo, heh.

Ga pa štekam, oz. kdorkol je bil kdaj res pristno depresiven & zjeban v življenju
(sam od sebe al pa drugih, po navad kr oboje) bi ga moral štekat & ne obsojat.
Kr u tretji os. ednine te komentiram @Nucky, yo. Če bereš, veš, da si men kul,
ker te razumem oz. vidm del sebe v tebi. Kdaj clo preveč, ha. So you know.

Chuss, T.