Depresija, izgorelost...

[OlgaB]

Hahahaha...  ja tudi hec mora bit... pac to moje stanje moram nekako umirit, ce ne bom cista zivcna razvalina v roku enega tedna pomoje...

[Travis]

@OlgaB

Čustveno odvisna od česa ? Trpljenja ?

Tudi to je mogoče, sem delal sam zaradi izredno
nizke samopodobe in samozavesti popolnoma isto.
In sem še danes kdaj tako besen nase, da bi gore
drobil z dvema prstoma. Kako sem lahko dopustil,
da sem ravnal tako nespametno in samodestruktivno.

Torej, kot vidiš ti očitat nimam kaj, a žal ugotavljam,
da nas mora dejansko nekaj prelomit na pol,
da se končno zresnemo in prekinemo z odnosi
zaradi odnosov samih. Kot narkoman, ko preseže
dozo in se ponovno rodi ali pa umre.

Tvoja predvidevanja, da bo potem (če greš na svoje)
še težje so pravilna, saj boš morala ponovno izgradit
in utrdit svojo samopodobo in samozavest. Been there,
done that. Predlagam ti, da se postopno stabiliziraš
(kot omenjaš najprej v službi) in vzporedno začneš z
rednimi obiski pri psihiatru oz. psihoterapevtu.

Poslušaj svoje srce ne na površju, ampak globje.
Kaj si želi ? Mir, samoizpolnitev & dvosmerno
ljubezen ali nemir, stagnacijo in večno hrepeneje ?

To je vse, kar ti lahko v danem trenutku svetujem.

Chuss, T.

[OlgaB]

Mislim, da bi mogla sebe veckrat postaviti na prvo mesto in se ne ozirati toliko na ostale ljudi okoli sebe. Kar je precej tezko ker delam z ljudmi. Mogla bi vec delati na sebi. Vedno sem bila urejena lepo oblecena, vesela, druzila sem se z prijateljicami...ne vem kaj se je zgodilo, da sem padla na tako dno, da se mi ne ljubi cisto nic. Enostavno stagniram...

[Nives]

Včasih mora biti res dovolj trpljenja, da se človek odloči zase.  Sprasujem se, koliko se slabo počutiš zaradi te familije in koliko se že itak? Vse dokler nočemo videti in predelovati svoje črnine, si jo izbiramo nekje zunaj. V tvojem primeru se ena disfunkcionalna družina z alkoholom in vsiljivostjo, pa se s čim, česar se še ne zavedaš, verjetno. Sprašujem se tudi, kaj v sebi nosi tvoj partner, glede na to iz kakšne družine izhaja.
V tvojem primeru definitivno umik, da lahko sploh realno ocenis sebe in svojo situacijo. Glede na napisano pa imam žal občutek,  da se to še ne bo kmalu zgodilo. Če imamo trpljenje znotraj sebe si znamo nastaviti veliko lepo iluzijo zunanjega povzročitelja, potem ni treba prevzeti odgovornosti zase. Tudi tvoj princ je žal ranjen in očitno ne bo prijahal na belem konju in te rešil vsega hudega. Pred tvojo notranjostjo te itak noben ne more, razen ti sama!

[logpop]

No no, Olga meni deluje čist normalna, ni treba zdaj zganjat panike.
Po moje se boš z leti naučila kako sebe postavit na prvo mesto, kako bit bolj "sebična". Se mi zdi da imate mlajše ženske s tem probleme. Sem že slišal za ta pojav. Po moje ker že v službi stalno daješ ti nekak potem telo govori, da je cajt, da bi še kaj prejela, drgač samo škodiš sebi. Nekak v genih imamo to zapisano po moje, koliko lahko damo drugim, preden nam začne škodit to dajanje in bi morali kaj dobit vrnjeno za to.
Je pa tudi ta starost 28 let po moje dokaj stresna, ker ima statistično gledano se mi zdi večina žensk okoli tega leta prvega otroka, najbrž tudi na to misliš in te tudi to skrbi (vsaj podzavestno) ali ga res želiš imeti s tem partnerjem? Samo ugibam na slepo tole zdaj.

[logpop]

Mogoče se moraš enostavno samo sprostiti parkrat na dan in in na teden in tega ne znaš. Potem si pa stalno pod pristiskom in seveda ne gre več. Torej več uživancije uvest v življenje.

[OlgaB]

Mislim, da ima tudi on nekaksen komplex. Pomoke ga muci marsikaj. Da ne zacenjam od otrok. Seveda je stresno se toliko bolj zaradi pritiskov nasih dragih mamic, prijateljic itd...nabralo se je enostavno prevec in ne znam iz tega...

[logpop]

To da se lahko preveč nabere te tudi razumem. Torej moraš odstraniti vsaj kakšnega od problematičnih elementov pa bo spet bolj znosno. Ni nujno oziroma ni možno, da vse naenkrat popraviš, eno naenkrat probaj.
Če ima tvoj partner neke komplekse to najbrž pomeni, da jih imaš tudi ti nekaj. Ker to, da se podobni ljudje najdejo v razmerju skupaj sem pa že velikokrat opazil. Seveda najažja rešitev zate bi bila najti si koga ki jih nima, po drugi stran da ti jaz tole zdaj govorim zgleda čudno iz več vidikov (kot da hočem nekaj zase, pa kotz da vaju hočem razdreti). Ali pa kakšne skupinske psihoterapije so po moje tudi smiselne, pač toliko, da oba s tem povesta, da hočeta nekaj naredit en za drugega.

[OlgaB]

Ta hisa oddaja negativno energijo. Nekaj ne odgovarja tezko pojasnim kaj. Nic se ne odvija. Vse se vrti v krogu. Vsaki dan je isto...saj pravim zacaran krog in samo problemi...

[logpop]

No potem veš kaj je tvoj naslednji korak, izselitev iz te hiše. Najbolje da kar začneš težit fantu glede tega. Ne vem zakaj bi se mu morala prilagajat, če ti ne paše. Včasih je bilo tako ja, da so tamlade morale trpet v hiši od moža, ampak nismo več v tistih časih. Ti kot ženska imaš kar dost moči v današnjih časih v razmerju, če boš ti rekla da se morata odselit bi te moral poslušat.

[mina]

Zivljenje s tastom in svakom je seveda nemogoce. Ne gre, enostavne ne gre. Pod eno streho toliko razlicnih ljudi. Partnerja si si izbrala sama, njegovih sorodnikov ne. Na obisk enkrat tedensko /ali se redkeje/ ze, vsak dan, pa se skupno gospodinjstvo je res ubijajoce.
Ce ne moreta na svoje, v podnajem...kamorkoli, je najbolje omejiti stike na minimum in upati, da pride kmalu cas locitve. Predvsem delati na tem, kako vlogo za dodelitev stanovanja mladim druzinam, poceni najem nekje bolj na samem, kjer so cene nizje.
Ne dovoli si, da zaradi drugih trpi tvoja veza, predvsem pa ne tvoje zdravje.
Tezko je karkoli svetovati, s temi tezkimi casi je res utopicno kupiti si svoje stanovanje.

[pavlinm]

Jst bi še dodala, da si nujno iti iskati pomoč v obliki svetovanja, bivanja v psihiatični bolnišnici in antidepresivov, ker je več kot očitno, da ne zmoreš več stati na lastnih nogah in funkcionirati. Ko boš na bergli in za silo uredila počutje, boš lahko tudi lažje reševala svojo situacijo naprej. Kar se tiče familije, si omenila alkohol. Jst zase vem, da ne bi prenašala takega nezdravega, odvisniškega okolja, prežetega z nezdravimi odnosi niti minuto.To je moja meja in pika. Enega partnerja sem sama zapustila, ker je živel še naprej z nasilno mamo, odvisno od alkohola in se ni bil pri 32 sposoben odseliti, kljub temu, da je dobil službo. Pomagala bi ti tudi Al-Anon skupina. Je možno, da se ti odraščala ob alkoholu? Sama misli nase. Magari nekam v podnajem za 200 evro na mesec, vsekakor stran od tega pekla in to čimprej.