Sm prebrala tvoj blog. Ti kar piši. Verjetno ti to lahko veliko da...
Psevdo, jest te čist razumem. Jest sem tud skrivala svojo hudo tesnobo, ker nisem verjela, da bom sprejeta. Vedel je edino moj, pa prijateljice. Ko sem se s kom dobila, sem včasih še kaj odšpilala, zakaj se slabo počutim, samo da ne bom noben vedel, kaj mi v resnici dogaja. Naštevala sem nevem kake razloge, ki so imel v resnici dosti manjšo težo. Takrat se nisem varno počutila za razkrivanje. Zdaj se zdim sama sebi nora, da sem to tako skrivala
. Ampak takrat je to imelo svoj smisel.
Jest mislim, da nas mal nervira, če se nekdo ne počuti dobro, pa zato takšna zaslišanja. Ker smo že itak tako naravnani, če je nekaj slabo, da je to treba popravljati ali nekaj nardit s tem. Morda zbežati od neprijetnega. In je zaželjeno, da smo vsi vedno vredu. Ker je treba imeti res nek nivo, si dovolit vse čutit in biti hkrati dovolj močan, da te to ne sesuje, kar je za večino težko. Večina bi se imela vseskozi fajn.
V smislu... hudo bolni, fizično iznakaženi, umirajoči...vse to je težko gledati. Marsikaj bolečega bi najraje zradirali. V bistvu nas tudi družba oz. mediji programirajo, kakšni naj bomo. Včasih so bili ljudje lahko bolj naravni. In če so bili slabo, so bili slabo. Drugi so jih sprejemali v tem. Danes se prodaja pa pozitiva.
Laik npr. ne ve, kaj vse se skriva za zidovih umobolnice.. v ne samo orto psihičnih ampak tudi fizičnih stanjih...baje tudi ljudje z ogromnimi glavami, izrednimi nesorazmerji telesa.. ne samo psiha, tudi fizis torej. Ali pa recimo otroški zavodi za zaostale v razvoju....res težke situacije otrok in odraslih, ki so otroci. Resnična statistika samomorov je tudi višja od objavljene baje, vsaj 2x takšna. Takšne stvari se ne omenjajo toliko. Ker nas to očitno preveč razburja. Je treba pospravit, skrit, to se ne dogaja. Moramo biti vredu. Sicer nismo ok, zaželjeni, popularni, če nismo pozitivni. Radi bi se imeli fajn. In še trenutno je pač ta medijska doba edino sprejemljivega, pozitivnega.
