Ljubiti nekoga z bipolarno motnjo; Julie A. Fast, John D. Preston

[Lost]

Razprava o sočutni, neočitajoči komunikaciji, povezani z učinkovitimi rešitvami za pare … Ljubiti nekoga z bipolarno motnjo je resnično obvezno branje za kogarkoli v takšni situaciji.

Knjigo lahko naročite preko spletne naročilnice . Cena posamezne knjige je 24,60 eur, založba Chiara pa omogoča nižjo ceno do 20.6.2017 za vse, ki boste naročili preko naše spletne strani , torej 19,90 €. Stroške poštnine krije založba.

Preberite več na portalu --->>

[gogi]

Razumeti bližnjega kaj se z njim dogaja, zakaj in kako v tistem trenutku odreagirati, mu biti v pomoč, je verjetno lahko nekaj najboljšega. Čutiti oporo in še vedno navkljub težavam biti ljubljen.
 

[številka]

Od nas se pričakuje, da smo psihologi, psihiatri in psihoterapevti obenem... No comment. Kako zahtevno delo je biti psihoterapevt, vidiš po njihovih cenah - od 50 EUR na uro navzgor... Ni to delo za vsakega. Pa še ločiti moramo, katero partnerjevo vedenje je posledica motnje, katero pa posledica slabega odnosa do drugeg partnerja... Pa še reševati konflikte je treba. In da ne govorimo o tem, da moramo biti psihično trdni, ker sicer se še sami zlomimo. Jaz ne bi zdržal, sorry. Pa ne zato, ker ne bi želel, ampak zato, ker ne bi mogel. Delo s težkimi ljudmi izčrpa vsakogar. Na možen burnout (izgorelost) očitno avtor ni pomislil...

[Nives]

Ufff ja... Jaz si tudi ne morem zamisliti, da sem polna podpora se za drugo odraslo osebo. To je izcrpljujoce. .. Kako lahko res ljubiš nekoga, s katerim ne živiš enako ali približno enako-močnega odnosa. Odnos v odraslosti je tudi vzajemnost. Oba sva močna do ene mere. Včasih kdo komu pomaga... Mislim, če nekdo cel čas potrebuje podporo nekoga je to zame služba.  Ki bi morala biti hudo dobro plačana,  da odtehta svoje. Torej...ne...Se sama s sabo se lovim, ampak se v polnosti nosim sama. Da bi pa še nekoga odraslega... Mogoče pa kdaj pride tako se kasneje, kdo bi vedel. Je pa po mojem ta psihični del najtežji.  Če nekomu občasno pomagaš je pač nekaj drugega kot v polnosti biti, živeti z nekom, ki nima samonadzora in svoje moči.  Pač nisem mati Tereza.

[melita]

...Pa še ločiti moramo, katero partnerjevo vedenje je posledica motnje, katero pa posledica slabega odnosa do drugeg partnerja... Delo s težkimi ljudmi izčrpa vsakogar...

Številka ,

kako blizu so mi te tvoje besede. Ne, moj partner nima bipolarne motnje, niti kakšne druge motnje. Hvala Bogu! Imam pa bližnjega, ki živi sam nekaj hiš stran od mene, za katerega ne vem, kaj ima oz. nima, katera vedenja so posledica bolezni, katera pa trma ali druge osebnostne lastnosti... Utrujajoče, izčrpajoče, večna skrb...

Drugače pa, mislim da se da živeti tudi s partnerjem, ki ima takšno motnjo, če se le-ta tudi zaveda svojih omejitev, če se sprejme, se podredi potrebnemu zdravljenju in skrbi zase v pravem pomenu besede. Imamo pozitivne primere tudi med nami.

[Nives]

Saj verjetno so si bipolarci različni seveda. Jaz poznam tudi nekoga, ki že 30 let normalno funkcionira, prej pa zelo hudo stanje in v bolnici.
Kaj pa vem. Jaz bi se težko odločila. Razen, če bi se naknadno zaradi bogsivedi cesa tako zgodilo.