otroci in sorojenci - ljubosumje???

[petruschka]

Imam sina, star 4 leta, poln energije. Že 14 dni ne je ničesar. Najprej ej tožil, da ima v ustih dlako, da zato ne more jesti. po 4kratnem obisku zdravnika, kjer mu po pregledih niso našli ničesar, smo šli še na bioresonanco, kjer so mu našli več vrst parazitov, ki je na blatu, krvi in vodi ni videlo, zato mu zdravniki niso našli ničesar. Sedaj smo pomislili, da gre za stisko, saj imamo 1 mesec starega dojenčka. Sicer nenaklonjenosti ali jeze do njega ni pokazal, kaže, da ga ima zelo rad, ga objema, boža, pomaga previjat, kopat...pa vendar. Ali je možno, da sin zaradi dojenčka ne je prav ničesar, samo pije? Da zaradi njega jeclja in ima občasno grozne izbruhe jeze? Ali priporočate, da gremo kam na posvet? Ka? Psihiater, psiholog, psihoterapevt,...? Oba s partnerjem mu posvetiva vsako prosto sekundo, ga v vse vključujeva, pa se očitno še vedno čuti zapostavljenenga. Kako mu pomagati, kako reagirati? Sin ne da prav ničesar v usta, shujšal je zelo in me skrbi, da ne bo več dolgo na nogah. Energije ima sicer veliko, ne vem od kje.
Prosim za pomoč, ne vem več, kam naj se obrnem.ž
Hvala.

[Nives]

Zna biti, da sin tako sporoča svojo stisko ob prihodu novorojenčka.  Porod in vse okrog njega ni samo lustna zadeva, ampak je stresna za vse člane.  Se pravi, če sta starša v stresu zaradi poroda in vsega novega, je še toliko bolj v stresu in stiski otrok.
Obrnita se na kakšnega psihoterapevta za otroke. Da bo skozi igro s psihoterapevtom izrazil svojo stisko in boste skupaj ugotovili, na kak način mu pomagati. Trenutno ti ne znam nobenega kontakta posredovati.  Ce se kaj spomnim javim. Je pa gotovo precej tega na netu.
Vse dobro

[Nives]

Na vama s tvojim je pa, da cimbolj delata na vajini umirjenostI in spodbujata sina, da izrazi svoja čustva ob tem, da dobi dovolj pozornosti.  Škoda, da je ravno na starostni meji in se ne zna bolj sporočiti svojih čustev. .
Sprejmita vsako njegovo jezo in nesprejemanje. 
Poskusita z igro. 15 min posvečene popolne pozornosti v igranju z otrokom, ko otrok vodi igro dela čudeže.  Pa veliko ga hvalita.

[Aslan]

Ali je možno, da sin zaradi dojenčka ne je prav ničesar, samo pije?

Možno je ... morda mu želi biti podoben ... "pije" ... tako kot novorojenček ...
morda bi se tudi sam rad dojil da bi bila enaka. Podzavestna tekmovalnost.
Dojenje je posebna vez z mamico in on te vezi nima - jo pa vidi pri bratcu.

Da zaradi njega jeclja in ima občasno grozne izbruhe jeze?

Je možno tudi to.

Se je zanj življenje spremenilo sedaj, ko ima bratca?
Ga vključujeta v vse aktivnosti okoli dojenčka? je tega preveč - je tamali center pozornosti sedaj?
Otrok lahko zaključi: "če bom nebogljen kot dojenček bom imel več pozornosti..".

Morda sinek potrebuje vaju samo zase malo ... da počnete stvari "za tavelike otroke"
in greste ven na kosilce, ker on to že zna in zmore ... dobit mora občutek, da je fajn bit velik fant.
S tem bo prišel tudi ponos nase, da lahko že je pravo hrano, da je vreden ker to zmore in zna.

Pomoč iskat pri psihoterapevtu za otroke in mladostnike.

 

[Nives]

Bravo Aslan

[petruschka]

Naj samo odgovorim, da je še vedno starejši v cenrtu pozornosti, včasih za dojenčka postorim celo kaj malo naskrivaj. Vključujemo ga v vse, večkrat na dan mu povemo, da ga imamo radi in da brez njega ne bi mogli biti niti minute, da je naš in ga potrebujemo. Večkrat greva sama kam, takrat mu ugodim vsem željam. Sladoleda noče, čokolade in bonbone samo ovohava, vse kar ima najraje noče več poizkusiti. Gremo tudi plavat brez dojenčka, ki se ne doji, ampak pije iz flaške, tako da si to za kako urico lahko privoščimo, pa vendar je situacija iz dneva v dan enaka.
priporočate na gorenjskem kakega psihoterapevta ?

[Aslan]

Morda bi bilo zanimivo videti ali si tudi on želi piti iz flaške?

Tule poglej Društvo Metulj ... delajo z otroki in mladostniki.
Mislim, da ene izmed terapevtk delajo tudi na gorenjskem.
http://drustvo-metulj.si/

[ThinkPink]

Pozdravček.

Točno vem, kako ti je. Pri nas je razlike 5 let. Prihod novega člana, je pri hčerki povzročil veliko stisko.
Pomembno je, da se o prihodu novega člana z otrokom veliko pogovarjaš in ga še vedno postavljaš na prvo mesto, koliko je pač mogoče...

Jaz sem vse to sicer počela, bilo pa je zelo težko. Doma sem imela novorojenčka, ki me je potreboval in 5 letnico, ki je doživljala stiske. Ko se je mali podojil in zaspal, sem se takoj posvetila hčerkici in posledično sem bila zelo izčrpana..pa še skuhat kosilo, za silo pospravit...ojej, grozni časi. Hči ni kazala zanimanja za dojenčka, niti je nisem mogla pritegniti k skupni dejavnosti, npr. da bi pomagala pri kopanju, previjanju - to je sploh ni zanimalo. Ko sem ga dojila, me je vedno ona potrebovala še 100x bolj. Mami pridi sem, poglej to, žejna sem, zakaj se nočeš z mano igrati...Hitro po rojstvu sina, je hči začela s tiki. Poskakovala je in zraven nervozno mahala z roko. Zbolela je za epilepsijo. Mislila sem, da tistega leta ne bom preživela.

Ko je sin malce zrasel, ga je že pobožala in se z njim igrala. Stiska je bila manjša. Zdaj je ok, se skupaj zaigrata (stara 10, sin pa 5), ampak še vedno se vidi, da se v druži nikoli ne potegne zanj, on pa jo časti kot malo boginjo. Sin se stepe z večjim fantom, če treba, če ji kdo nagaja.  Tamala pa ga izkoristi, ko ga rabi in ko ji je dolgčas, drugače pa nimam večjega interesa do njega.

In kaj sem se naučila...Hči pa je pač drugačen karakter, večji egocentrik, zato ji je prihod novega člana povzročal stiske. Prvič je videla, da ne more biti prva in edina. Nekako se ne krivim za to, saj sem naredila vse in še več, da bi ga sprejela.

[mina]

Hehe, tole me spominja name.
Zelela sem si sestrico, cakala jo ko ne vem kaj, Objemala in poljubljala se ko je bila v trebuhu. In potem pride domov iz porodnisnice. Jaz vsa vesela, ljubckam jo, pestujem, sodelujem pri vsem.....Potem pa nora zelja...piti mleko iz steklenicke.  Mleko, ki ga toplega se videti nisem mogla, kaj sele spraviti po grlu in ga se danes ne,  Pa sem ga pila, na silo, samo zato, da ne bi bila kaj manj. Tepka mala sem raje obracala zelodec kot priznala, da je toplo mleko slabo, da mi ni vsec in da iz tiste flase se bolj grozno.
Trajalao je kak teden, pol sem se pa odlocila povedat mami, da sem velika in da lahko pijem kaj drugega, iz kozarca. 
Ce je sine zivahen in aktiven se ni kaj bat. Je govoril moj nono-dedek, letnik 1899, da otrok pri polni shrambi ne bo umrl od glada. Nadaljujte tako naprej, vkljucite ga pri opravkih z dojenckom, pa bo bolje....Verjetno je ze.