ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[Azrael]

Pozdravljena 

Čestitam, da si prebila led, bravo 

Kar pogumno nadaljuj 

[trzinka]

Sisi, pozdravljena. Sem z enakimi težavami, pa še veliko jih je tukaj.

[polhek]

jst tud cist nova na forumu sicer sem najprej skor vse prebrala, preden sem se odlocla registrirat, pa morm rect, da mi je zal, da nism tega foruma odkrila vsaj ksno leto nazaj.

zaenkrat se se ne zdravim, ampak nekako zbiram pogum da stopim do psihologa/psihoterapevta, pac nekoga s predpono psih-. moj problem so panicni napadi z (verjetno) agorafobijo. trenutno me najbol skrbi obisk pri zobozdravniku, kjer nism bla ze od zacetka mojih napadov, tko da sploh ne vem kako mi bo to uspel, ne morm se prepricat da bo vse v redu in, da ne bom skup zlezla al pa pobruhala zdravnika. verjetno to ni tema za to, bom nehala spamat. ammm ja, se vidmo v drugih temah?

lp 

[Azrael]

Pozdravljena in dobrodošla na forumu... kar pogumno naprej 

[sisi]

Da se spet malo oglasim. Trenutno sem v bolj slabi koži in mi ni kaj dosti do pisanja. Tudi razmišljat ne morem. Upam, da hitro mine. Teh vzponov in ponovnih padcev imam čez glavo dovolj. Jutri grem spet do moje psihiatrinje. Imam redno kontrolo, pa bom še malo pojamrala. Tesnoba ima trenutno pri meni svoj vrhunec.

Pozdravček tudi vsem novim.

[Azrael]

Vzponi in padci so nekaj čisto običajnega, nihče ne ubeži padcem na poti navzgor, so celo nujno potrebni, da spremenimo kar je za nas potrebno... in se oglasijo, da nas spomnijo na to... znova in znova.

Upam da nimaš zgolj samo redne kontrole pri psihiatrinji... upam, da izvajaš tudi kakšno psihoterapijo, ta je izrednega, navadno ključnega pomena pri premagovanju duševnih tegob.

Drži se 

[sisi]

Ja, hodim tudi na psihoterapijo 1 x na 14 (1h) dni pri isti zdravnici. Malo izboljšanja zdaj je, ni pa da bi se hvalila. Brez zdravil žal ne gre in po mnenju moje psih. bom verjetno do smrti na tabletah. Sva že 3 x prekinili z medikamentalno podporo, pa sem po kratkem času bila spet v istem "šitu". Poleg tega pa mi zdaj še hormoni divjajo, ker sem v meni.

[Mcmurphy]

Vsekakor nihče nima pravice, da izjavi kaj takega tebi, kot je da boš morala vso življenje jemati tablete.
Meni se zdi to zelo sporno in nemoralno. Da o efektu na človeka sploh ne govorimo.

[masi]

hm lej saj ni nič narobe, če zdravnik pove, da bo verjetno potrebna kemija vse življenje-po dveh prekinitvah je to običajno-tudi meni je zdravnik dejal, da bom morala vse življenje jemati ad-je in to vsaj vzdrževalno dozo na kateri sem sedaj, kajti tudi meni se je ponovilo trikrat in najpomembnejše je, da se počutim dobro, zdravo ter da funkcioniram tako v poslovnem kot osebnem življenju.

ps

seveda pa je bila potrebna tudi intenzivna psihoterapija

[Mcmurphy]

Odvisno tudi po kakem času in na kak način se pove.

Jaz osebno sem alergičen na to, moram priznat. 

[masi]

Odvisno tudi po kakem času in na kak način se pove.

Jaz osebno sem alergičen na to, moram priznat. 

..hm tudi sama sem bila alergična in v bistvu v paniki, da bom celo življenje na zdravilu, vendar koliko ljudi mora jemati ščitniške hormone vse življenje in koliko ljudi ima sladkorno bolezen in so obsojeni na insulin? in ko sem pomislila na to, sem si dejala hvala ne vem komu, da so zdravila za mojo motnjo in pomembno je samo, da živim kar se da kakovostno življenje, kajti nekaj let sem se mučila in to res ni bilo življenje.

[SOYIA]

čau

[Azrael]

Brez skrbi, ne more se zgoditi, da te kdo prepozna... Nikomur se ne more niti sanjati, kdo smo ljudje, ki tukaj pišemo.
Zame nekateri niti spola ne morejo pravilno ugotoviti 

Kar pogumno... in dobrodošla na forumu 

[Azrael]

SOYIA, kar pogumno, mirno lahko še enkrat napišeš tisto kar si pobrisala in tudi več, vse kar te teži... 

[sisi]

Moram povedat, da me izjava o dosmrtnem jemanju AD in AP ni vrgla na poden. Sem hvaležna, da imam zdravila, ki mi pomagajo in na kraj pamet  mi ne pride, da bi vztrajala na prenehanju jemanja.

Danes sem se zbudila dobre volje. Po dolgem času sem prespala celo noč. Sicer ni bila dolga (5h), bila pa je zdravilna.

Imam pa še eno vprašanje. Ali kdo tukaj jemlje AP Seroquel SR. Meni je psih. zamenjala dosedanji običajni Seroquel, ki sem ga jemala zjutraj in zvečer. Ker sem bila čez dan posledično vsa meglena, bom jemala tega s podaljšanim sproščanjem samo zvečer.

 

[Coraline]

Pa jst nc ne odposljem kar napisem. Povsod nekaj tipkam in nato stokrat prepravljam, brisem, ponovno sestavljam vkop. Predogled, nato se enkrat preberam, dodam, zbrisem, popravim, sam ne morem odposlat. Kako naj zacnem, ce pa ne morem spravit normalnega stavka iz sebe. Ze v startu sem falila. Odpiram kar ene nove teme in ze za tisto eno mi je zal. Postavljam neumno uprasanje na katero vem odgovor.In ko pisem se postavljam v osebo iz ozadja da sploh ne izpade da pisem jst. Ce bi lahko, bi opisovala zgodbo kot da je sosedova, ne pa moja. In zdej mi je zal da sem sploh kaj napisala. Ce bo kdo lahko umaknil tisti post, nekam v sredino ali kam bolj sodi, zbrisal bom hvalezna. O paniki bi rada pisala, to je edino o cemer lahko odkrito govorim, brez sramu. Samo tukaj smo pa itak vsi v podobnem, potem mi pa ni za pisat ker je vse ze videno, slisano. Vseeno, potem pa ne bom mogla odgovarjat naprej., kar zablokiram, ker so stvari o katerih nocem govorit. Ze cel dan sestavljam neke odlomke kaj bi napisala ce bi, in vse gre vedno v kos. Vsa moja pisma -to nowhere- so ze zdavnaj raztrgana. Obsedena sem da bo kdo videl moje cackarije, a ironija je prav v tem da nobenega niti ne briga. Tudi Ce bi imeli pred sabo bukvo s 1000 stranicami mojega zivljenja, bi jo morda odbrli le iz firbca, ne pa zato ker bi kogarkoli v resnici zanimalo kaj se dogaja, zakaj in kje sploh sem. In jst se pol obremenjujem da bo kdo videl moja sporocila, moja pisma.. kot da si zelim, sam si ne. ma za na razstavo sem

[Rob]

Živjo Coraline

Kako naj zacnem, ce pa ne morem spravit normalnega stavka iz sebe.

tvoje poste sem pogledal, čisto v redu se mi zdijo.Tisti o hrani celo malo bolj.
Mislim, da ti beseda lepo teče in da znaš povedati, kar želiš. Verjetno si prestroga do sebe...jaz včasih pošljem nepregledano besedilo, pač pričakujem, da bodo ljudje razumeli...

Da bi bilo o težavah tu gor vse povedano-ne verjamem. Pa to ni najpomembneje...da ti poveš o sebi, da začneš odpiranje...to velja. Pa če bi pri tem tudi uporabila že napisane besede, kaj potem. Pomembno je, da si s tem mogoče pomagaš...

še piši ,    

[Coraline]

Rob, hvala za odgovor
.
Napisem ze, samo kaj ko je obcutek slabe vesti vecji od spoznanja, da mi je napisano morda pomagalo. Kadarkoli kaj napisem in odposljem in ce potem grem kam ven, nekam. Jst cel cas premlevam in studiram kaj sem napisala in se zapicim v kaksno stvar, ki jo nisem dobro napisla ali ki jo sploh nisem hotela napisati, vsaj ne v taksnem kontekstu kot sem jo, in potem me ta misel preganja, komaj cakam da se vrnem na -mesto zlocina- in cim hitreje prepravim, zbrisem ali kakorkoli ukrepam. Ne pisem veliko, se manj pa govorim. Iz istega razloga, ker vedno recem kaj napacnega ali neumnega. Bolj ko se trudim da ne bi ustrelila kaksno neumnost, prav to se mi dogaja. Pa ceprav vem pravilen odgovor, butnem ven nekaj popolnoma tretjega, ne razumem, kot da bi sama sebi kopala jamo in se nato se porinila vanjo.

[Rob]

To si sedaj storila?
Napisala in zbrisala?

Ampak tokrat ne boš mogla popraviti, ker je že prebrano...

In všeč mi je...torej...

[Coraline]

In v hipu so me zapustile vse misli, vse do zadnje.

Ne, res ne upam vec zbrisati. Lahko pa se vedno prepravim, ceprav trenutno ne cutim potrebe po tem. Nisem se z nobeno besedo prevec izpostavila in to je ok. Po drugi strani sem pa vselih napisala nekaj, nekaj kar gre zame. Prva 3 posta sta osredotocena na druge in mene postavljajo v ozadje, zato sem cutila nemir in potrebo da se oglasim se v svojem imenu. Hvala da si mi pustil odprto pot in mi prisluhnil.