ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[Yme]

Hvaležna bom vsakemu ki bo vsaj prebral tale moj roman

Ja, ne vem... ali sem jaz kaj spregledal, ampak ponavadi se romane ne prebere v dveh minutah. 

Mislim pa, da se skoraj vsak na tem forumu najde v tvojih besedah (presenetljivo, ali ne ).

Vsak začetek je težak. Ampak če ne začneš in stojiš na mestu je prvič: še težje in drugič:dolgočasno.
Tako da... želim ti veliko sreče pri isnakju odgovorov na tisoč vprašanj. In pogum... da ob odgovorih ne obupaš., ker nekateri odgovori, ki nam jih ponudi življenje niso niti prijetni niti ohrabrujoči. Ampak... treba je bit "bl zaje*an k žiulejne"... pa gre.

LP D.

P.S. Majhna žival bo pa vsekakor v pomoč... če drugega ne... bolje se pogovarjat s hrčkom, kot pa sam s sabo. Izgleda (mogoče) malo manj noro. 

[pofurana]

Yme... hvala   

[Bobdilan]

Pozdravljeni!

Nisem hotel odpirat nove teme pa pišem sem.

Že mesec in pol jemljem ADje ( OKM, panična motnja ). Po cca 2 tednih jemanja se je stanje izboljšalo, prisilna dejanja so se zmanjšala za 2x. Tudi zaspal sem lahko, prej nisem mogel spati. Zadnje dni pa me "hvata" obsesivna misel in sicer, da bi si s ščipalcem za nohte "precviknil" oči. Vem, da se sliši nenavadno, tudi sam se zavedam, da tega ne bom naredil, pa vseeno so misli intenzivne in resnične. Tudi nespečnost se je vrnila, kot tudi panični napad in nemotivacija. Sedaj pa me skrbi - vem, da verjetno zaradi anksioznosti - da imam neko vrsto psihoze.

Lep večer!

[Lira]

Živjo Bobdilan!

Lepo, da si se spet oglasil.

Če so ti te prisilne misli neprijetne, odvratne in veš, da tega ne boš naredil, potem vsaj po moje nimaš psihoze, ampak je to najbrž OKM. Povej o tem svojemu psihiatru.

So pa na začetku zdravljenja vedno nihanja, ko je nekaj časa bolje, pa spet slabše ... Če zdravila primejo, dobra obdobja postajajo vse daljša in razpoloženje se sčasoma lepo stabilizira.

Drži se še naprej! 

[Eyeofdapanda]

Spet sem se prijavil na forum. Ker sem spremenil e-mail, sem naredil nov profil. Prej sem bil pod vzedevkom Eye. Drugače pa...rahlo nervozen borderlajn človeček, ki rad peče piškote in ljubi sončne vzhode ter dolge sprehode po plaži. Šalo na stran...lep pozdrav vsem. 

[Poni]

Pozdravljen Eye..... kako že naprej?

Nisem čisto prepričan, a zdi se mi, da bi se dalo tudi samo popraviti email naslov. Lost bi znal povedati, kako se to naredi. Seveda, če se res da.

Sicer pa..... Kaj sem že hotel reči..... Aja, dolgi sprehodi po plaži so res fajn. Takrat si lahko nekaj časa sam s sabo. Pa premisliš o stvareh in tako.
     Piškoti so fajn, posebej še zvečer ob čaju. Sončni vzhodi so fajn. Ti so sicer ponavadi zjutraj, medtem ko večerni čaj jaz ponavadi pijem zvečer.
     Ups, oprosti, malce neslana šala je bila morda tole.
     Vsekakor ponovno dobrodošel med nami počenčki, kot nas je enkrat nekdo imenoval.

čiv-čiv


                         Poni

[Eyeofdapanda]

Prosim, če lahko admin Lost izbriše ali popravi profil Eye. Uporabljal bom vzdevek Eyeofdapanda. Mislim, da mi ni uspelo poslati odgovora na opozorilo, ker imam malo težav z internetom.

Hvala in lep pozdrav

[Bobdilan]

Živjo Bobdilan!

Lepo, da si se spet oglasil.

Če so ti te prisilne misli neprijetne, odvratne in veš, da tega ne boš naredil, potem vsaj po moje nimaš psihoze, ampak je to najbrž OKM. Povej o tem svojemu psihiatru.

So pa na začetku zdravljenja vedno nihanja, ko je nekaj časa bolje, pa spet slabše ... Če zdravila primejo, dobra obdobja postajajo vse daljša in razpoloženje se sčasoma lepo stabilizira.

Drži se še naprej! 

Hvala za odgovor šlo je za nekaj slabih dni, danes sem že povsem ok in niti ne čutim OKM niti kakšne anksioznosti. Razlika pa je, da sem prej imel nekaj mesečna slaba obdobja sedaj pa le nekaj dnevna sicer gre počasi z veliko aktivnosti vsak dan, pa vseeno se stanje opazno izboljšuje.

Lp

[wasa]

Pozdravljeni!
Sprva da povem da je forum fajn vredi, prebiram ga že nekaj časa, vidim da nisem edini z takšnimi problemi. Da povem na kratko še mojo zgodbo.... Star sem 22 let, končujem študij oz zdej bom absolvent. Če pogledam nazaj so se mi problemi začeli pred ene 3 leti, z anksioznostjo (takrat seveda nisem vedel da je to ankcioznost) z neko namišljeno boleznijo, takrat sem bil nekaj časa v velikem strahu, potem sem šel k zdravniku, ki mi je povedal da je vse vredu naj se ne sekiram da ni nič, po tem sem vsa nasmejan pozabil na vse skupaj. Nato sem začel oktobra lani se intenzivnejše ukvarjat z tekom, da bi si malo oblikoval telo ter bil aktivnejši (čeprav sem normalne postave, ter bil aktiven tudi prej) tako sem zgubil 11kg v nekaj mesecih kar je na mojo višino kr veliko, potem prenehal z povečano aktivnostjo, bil kar obremenjen na faksu, vedno problemi v družini zaradi očetove bolezni ter drugih problemov, ter potem konec marca ter aprila bil obremenjen z mislijo da bom omedlel, ter pač opazil vsako malenkost na vsojem telesu, panični napad, prišla je nespečnost  z katero sem imel večkrat probleme že zadnje dve leti....po tem negativne misli...potem šel prvo k zdravniku, psihologinji, potem psihiatru, dobil diagnozo ankciozna depresija ter AD Ecytara ter še ene uspavalne če nebo šlo spanje ter priporočilo za ta forum  (ampak sem ga že prej odkril). Danes sem 12ti dan jemanja 1/2 tablete, od stranskih je vglavnem to da se mi nič neda, zaspanost utrujenost, brez apetita, pred tableti sem imel momente da sem imel voljo potem nič potem spet, zdej je pa več al manj bolj ravna črta nihanja tako da se mi nič neda, ampak vsaj mislim da se mi popravlja, ker prej nism imel niti volje da napišem kaj na forumu, drugače mi je pa vglavnem ob večerjih boljše... če želi me lahko kdo z podobnimi problemi kontaktira po ZS...LP vsem...

[Lucija]

Zdravo
Upam, da nisem prestara za ta forum Sem letnik 1967. 27 let se zdravim za depresijo oz. anksioznostjo, osebnostno motnjo, samopoškodbami itd..., po novem borderline. Hospitalizirana sem bila vsega skupaj 4 dni. Ko sem se jaz začela rezati, zdravniki niso bili tako osveščeni. Zašili so te in domov.
Družine si nisem ustvarila. Živim sama. Imam vzpone in padce. Nekako se navadiš na vse skupaj. Na AD sem 11 let. Redno hodim k psihiatru. Že 25 let k istemu.
Za to forum nisem vedela. Vse vas lepo pozdravljam in upam, da si bomo lahko pomagali, ko nam bo najtežje.
Lep pozdrav
Lucija

[Yme]

Zdravo
Upam, da nisem prestara za ta forum Sem letnik 1967. 27 let se zdravim za depresijo oz. anksioznostjo, osebnostno motnjo, samopoškodbami itd..., po novem borderline. Hospitalizirana sem bila vsega skupaj 4 dni. Ko sem se jaz začela rezati, zdravniki niso bili tako osveščeni. Zašili so te in domov.
Družine si nisem ustvarila. Živim sama. Imam vzpone in padce. Nekako se navadiš na vse skupaj. Na AD sem 11 let. Redno hodim k psihiatru. Že 25 let k istemu.
Za to forum nisem vedela. Vse vas lepo pozdravljam in upam, da si bomo lahko pomagali, ko nam bo najtežje.
Lep pozdrav
Lucija

Najboljši letnik! 
Dobrodošla v "klub junakov" in... seveda si bomo pomagali. Kaj nam pa drugega preostane.

LP Darko

[Lira]

Lucija, dobrodošla!
Več nas je, več izkušenj imamo, lažje si pomagamo.

[evca]

Ojla, jaz sem tudi "novejša" , pa se bom kar tule vrinila - postavila sem sicer že par vprašanj pod rubriko zdravila - tema paroxat , toda tam me malokdo " opazi" in sem dobila samo mnenje od Akinom, kateri sem zelo hvaležna.... Je pa lažje z vami , vsake toliko časa malo prebrskam , da dobim moč in stopim čez te slabosti..... super ste !!!!
Torej - se lahko nadejam še kakšnega "stimulansa" v obliki vaših mnenj ?
Vsem pošiljam en prijazen pozdrav , Akinom pa en topel objem , da jo malo potolažim, ker se tako bori. Pa saj boš zmagala, punca, korak po korak - samo ne se dat!!!!
Pa,pa!

[Lira]

Evca, lepo pozdravljena! 

Fajn, da si se oglasila še tukaj. Večina nas najbrž le redko pogleda v teme o zdravilih, ki jih sami ne jemljemo.
Ti in Akinom, držita se punci! Stranski učinki prej ali slej minejo. Še par tednov, pa bo že veliko bolje.

[Yme]

Torej - se lahko nadejam še kakšnega "stimulansa" v obliki vaših mnenj ?

Vsaka "kemija" ima tudi stranske učinke, ki pa izzvenijo v nekja dneh ali tednih. Prav toliko pa je potrebno, da taista "kemija" začne delovati. Vsakemu, ki začne z AD-ji ali podobnim, se zdi kot da ne bo nikoli nič bolje in da je vse skupaj samo "matranje". Ampak vse potrebuje svoj čas, predvsem pa... potrebno je začeti s spremembami NA SEBI (je*at ga, življenje kot smo ga živeli nas je pripeljalo do razsula). To je dejstvo, nič kaj stimulativno... ampak še vedno dejstvo.
Na žalost depresija ni neka sezonska gripa, ki z nekaj aspirinčki in malo dobre volje mine. Ni pa tudi neka smrtno nevarna in neozdravljiva bolezen. Torej... stand up and fight! 

LP D.

[Reborned]

Jaz sem tudi ponovno tukaj. Bila sem pred kakšnimi štirimi leti in pol, potem sem pristala v bolnici in potem nehala ... Prej sem bila, če se prav spomnim, Anakonda. V bolnici sem bila zaradi anoreksije, samo so me po štirih mesecih ven vrgli, ker se nisem dovolj zredila. Potem sem dobila fanta, se iz LJ preselila na obalo in je nekaj časa bilo v redu ... lepo sem se zredila in vse ... dokler se niso začele težave v zvezi ... zelo sem si namreč želela otroka, on pa ne ... No, zdaj je dva tedna, odkar sem po nevzdržnem stanju spakirala in odšla. Ker nimam službe, sem se lahko zatekla samo domov in zdaj se počutim, kot da sem izgubila vse ... brez sredstev sem, ponovno na grbi staršev po osemnajstih letih (stara sem 36), spet sama, brez partnerja, ki ne glede, da je bil zadnje leto zelo zelo grd do mene (enkrat me je udaril, sicer pa precej verbalno nasilen), ga nekako pogrešam in nimam pojma, kako bom preživela brez njega, hkrati pa vem, da z njim tudi ne bi mogla. Ne vidim perspektive v glavnem. Sram me je ven, ker mislim, da imam nalepko luzer na čelu in me vsi gledajo, misleč si, kako sem spet vse zafrknila. Morala bi se učiti, ker imam še nekaj izpitov, pa mi ne gre, ker samo tuhtam in tuhtam. In seveda se ukvarjam s hrano oziroma odklanjanjem le te. Ker je to edino, kar mi ostane, pod kontrolo. Se opravičujem, nisem vajena jamranja, a tokrat je res tako ... težko ... Hvala za posluh.

[Yme]

Se opravičujem, nisem vajena jamranja, a tokrat je res tako ... težko ... Hvala za posluh.

Tukaj smo vajeni jamranja (in sicer tako da ga "dajemo" in tudi da ga "sprejemamo").
Nalepko "luzer" imamo vi na čelu, samo problem je v tem, ker je nalepljena na notranji strani in jo NIHČE drug razne nas samih ne vidi. No, če imaš prozorno čelo dopuščam možnost, da jo vidijo, a le zrcalno sliko, tako da je neberljivo. OK?! To smo razčistili.
Praviš da kontroliraš hrano, tako da jo odklanjaš. Hmmm... lahko da sem jaz neumna sorta  ampak kako lahko kontroliraš nekaj kar odklanjaš. Če nič ne ješ, potem pač ne kontroliraš hrane... ali kako?
Kakorkoli že, draga "ponovno rojena velika plazilka", želim ti da hitro rešiš težave. Pravzaprav si na dobri poti, ker če se ukvarjaš s seboj in razmišljaš o sebi (ma, ne pretiravat..ok?) je bolje kot pa se delati da je vse OK. Čas pa itak najbolje zaceli vse rane in počasi odpravi vse bolečine. 

LP D.

P.S. Vsak (slab) konec je odlična priložnost za nov (dober) začetek. Pa tudi če jih imaš 36. 

[Reborned]

Hvala Yme, za odziv.
Tisto o nalepkah si zelo dobro napisal. Bo najbrrž držalo, samo težko si jih je iztrgati izpred oči ... bi potrebovali kakšno strgalo ..

Kontrola nad hrano pomeni, da kontroliraš količino, ki jo spraviš vase. Torej odklanjam hrano pomeni, da je vzamem zelo malo, čim manj.

Hvala za razumevanje. Srečno tudi tebi.

[kury]

Pozdravljeni
Sem nov član po imenu Marko

6.6 13 sem šel samo napregled zaradi nog(težko hodil) in ostal na nevrološki 7a šeNebi sw rad navadil teh  10 dni.Odkrili so multipla skleroza.Pred tem sem vedno dobro spal jedel z mehurjem nikoli problemov odkar sem začel jemati tablete lyrica me muči tesnoba teško diham slabo spim na obroke pa še to moram vzeti kak tablet.Obiskal sem tudi svojega zdravnika in mi je predpisal: helex 0,25 in ecytara 10 mg.Še kakšen sotrpin ki bi mi znal svetovati predvsem to težko dihanje je problem in težko zdržim v enem prostoru sploh zdaj ko je tako vroče...aja pa 25 let sem kadil po 2-3 škatle na dan zdaj ne kadim mesec in pol....

lp Marko

[hmmm?]

Lepo...pomaga...