ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[alexx]

Čisto enostavno. Morda samo nekaj res osnovnih podatkov. In kaj je narobe. Nič se ne boj. Smo strahci, ki radi pomagamo.

btw...dobrodošla na tudi uradno najboljšem forumu v Sloveniji.

[Martinca555]

Stara sem 24 let, hodim še na faks, včasih bolj uspešno, drugič malo manj  , težave so se začele kakšno letno nazaj, ko sem v roku enega tedna dvakrat obiskala urgenco, takratna diagnoza prehlad živca v predelu reber. Po prvem obisku urgence je bilo še vse uredu, po drugem so se pa stvari močno spremenile. Takrat so se začeli redni obiski osebnega zdravnika   , zdravnica mi je dala napotnico za psihologa, kjer sva ugotovile, da sem se drugič tako močno ustrašla in od takrat naprej redni napadi panike, zadni danes kakšne 3 ure nazaj, ker mam že vsega skupaj mal dost, sem se odločla da se pridružim temu portalu. Občutek je neznosen, nobene stvari ne morem več početi normalno, ne upam več s prijateljicami na kavo, ne rekreiram se več-pa tako rada sm tekla, hodila na jogo,.. ker vedno razmišlam, da se mi bo kaj zgodilo in da mi nobeden ne bo mogel pomagat. S fantom se ne razumeva več tako kot prej, on enostavno ne razume kaj mi je, no reče da sm panična. Rad bi kam šel, jaz bi šla seveda tudi, samo se ne upam... Bila sm tudi pri kardiologu na ultrazvoku- izvidi vse uredu, sicer čakam še na test obremenitve ampak ok. Imam občutek kot da se mi bo zmešalo, malo sem že prebirala forume, bi mi mogoče kakšne tablete pomagale? Če ima kdo kakšen dober nasvet naj lepo prosim svetuje... ker se ne rekreiram več- posledica dodatni kilogrami- in še slabše počutje in še večje nezadovolstvo nad sabo... Bolečine pri srcu, stiskanje, mravljinci, vrtoglavica, pekoč občutek v glavi, tresenje... so postali moji stalni spremljevalci 

[Arwen]

  bi mi mogoče kakšne tablete pomagale?

prej kot to terapija

[alexx]

Na tvojem mestu bi šla do osebne zdravnice/zdravnika, in ji povedala kako se počutiš. Predvidevam da ti bo dala napotnico za psihiatra. Lahko se tudi sama naročiš. Če si iz Lj. lahko greš tudi na nujno psih. pomoč na polikliniko v Lj. Ne rabiš napotnico.

Kombinacija zdravil in psihoterapije je še vedno najbollša rešitev.

Glede paničnih napadov pa pomaga tudi TRIS. http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=458&Itemid=2

Reč je kar draga za študentko, poskusi dobiti zadevo v knjižnici. Morda pa ti lahko posodi kdo od ostalih uporabnikov tu gor.

 

[dzejzee]

martinca mislim da vsi vemo kako ti je no vsaj jst vem da je popolnoma enako bilo pri meni
ni treba bit prestrašen (od straha se ne umira)  dokazal so da napad panike zlahka preziviš čeprav ti misliš da umiraš. priporočam ti knjigo tesnoba za telebane(anxiety for dummies) ki jo lahko dobiš na partisu ali pa thepiratebay.com če ti angleščina leži.ne tlači strah vase in ne bojuj se z njim sprejmi ga ko naučiš to narediti ga je vse manj in manj, terapije pomagajo seveda če imaš finance za take zadeve, na žalost velika večina nima med njimi tudi jaz. meni so v veliko pomoč ispostavljenost soncu TELOVADBA glasba ki sprošča meditacija veliko branja in seveda pravilna prehrana ko ta področja poštimaš se nekako vse uravnovesi,predvsem čas zase potrebuješ če te je strah teka v samoti se pridruzi kakšni skupini kjer je prijateljica ali pa znanka da se boš počutila bolj varno kar je najpomembneje je pa to da te bo minilo s časoma ne obupaj glavo gor sonček je in ljudje smo skuštrani 

[hopelessplace]

zivijo 

moje ime je ursa, stara sem 21 let in moje zivljenje je sama zmeda.
hodila sem v solo do 2. letnika redno, to imam narejeno, potem sem pa zapadla v "slabo druzbo" zacela sem hodit vn, cele vikende smo pre-rejval, droge gor, droge dol, s tem sem se umirila ko sem se zaljubila v t.i. perfektnega tipa, malo vec kot leto nazaj, ampak on ima se vec problemov v sebi ki jih je nemogoce spravit iz njega in butnejo samo ko jaz naredim manjso napako in udari vse ven, me zali in preklinja, huje kot da bi ga prevarala ali kaj (najmanjsa stvar ga razburi kot zlica med vilicami, manjsa neurejenost)
imela sem tudi vec motenj v odrascanju, moj fotr je idiot vase zadrt katolican ali krscan kaj jaz vem o veri, nebom o tem, in ze od malega zaprisenec grobe vzgoje, samozavesti prakticno nimam vec, enkrat sem ze poskusila narest samomor s tableti, pa sem samo izbruhala ven vse. to njegovo dretje me spominja na njega.
odlocila sem se da skusam izvedeti vec o mojem fantu prek fb sporocil kjer sem pa odkrila vec pogovor z bivsimi katere nagovarja za zvezo, kot da me ni, to me je custveno cisto potrlo, fant mi je rekel da so to prijateljice oz bivse katere ne morejo stran od njega pa jih drzi na distanci, in cisto me je psihicno potrl s tem kako slaba oseba sem da hocem kontrolirat njegovo zivljenje? pocutim se kot kila dreka.
bila sem noseca in to sem ugotovila zelo pozno, z njim, seveda glede na okoliscine sem opravila splav, bolelo me je zelo saj sem bila v 12 tednu, od takrat sem se posebej obcutljiva na vse okoli mene, in sem utrujena, neskoncentrira, vse kar me se drzi pri zivljenju je kaksen joint na dan, pa se to brez tobaka, ker sm odnehala kadit (vsaj nekaj ), pa tudi lazje spim, sem pa mnenja da definitivno potrebujem pomoc saj sem zaprta vase in tega ni sans da bi se izpovedala komurkoli, fant je se bolj v k* kot jaz, kreganje me ubija, vec razmisljam o smrti kot o zivljenju. imam toliko idej ampak me moja glava ovira da jih izpeljem, sem namrec zelo kreativna oseba, zelo lepo risem, sem v dizajnu, umetniska dusica izgubljena.

sem videla da ste vsi prijetni in prijazni pa sem se opogumila in napisala kaj me muci in vem da je svet lahko lepsi, sama moram razcistiti s sabo samo sm v napacni druzbi.

najlepsa hvala ze vnaprej, upam da je vse skupaj dovolj slovnicno 

lp

(nevem ce je to prava tema za dolge izpovedi ampak jaz sem kar napisala) 

[cvetlica20]

Živjo  se ena taka ki ima strah pred pisanjem... jaz imam ze od otroštva tko imenovano bolezen tiki(trzenje). Bila sem stara 7 let ko se mi je prvič to pojavilo (dogodek s policajem)... od tega dneva naprej trzam skos to je 14let ze... Bila sem ooz. dala sem skozi že skoraj use vendar ni nič pomagalo...  zato je kaksna oseba tukaj ki ima podobne ali celo iste ker nism edina na svetu probleme kot jih imam jaz??...

POMAGAJTE!!!!!!

uffff... pa sm!

[Suzy]

Pozdravljena cvetlica

Ali imaš mogoče Tourettov sindrom?

[cvetlica20]

( Suzy) nevem niso mi se nič povedali glede tega... 

[Suzy]

Cvetlica nekaj o tem sindromu;

Tourettov sindrom je torej nevrološka motnja, za katero so značilni tiki - nehoteni, hitri nenadni gibi ali različne vokalizacije, ki se podobno ponavljajo. Večkratni motorični tiki in en ali več vokalnih tikov so navzoči v nekem časovnem obdobju trajanja bolezni, čeprav ni nujno, da se pojavljajo hkrati. ... Značilno je tudi, da bolezen nastopi pred osemnajstim letom starosti. Pojavlja se v vseh etničnih skupinah, moški so tri- do štirikrat pogosteje prizadeti kot ženske.

Izraz "nehoten", s katerim označujemo tike TS, se zdi včasih sporen, saj vemo, da večina ljudi s TS nekako le lahko nadzira svoje simptome. Ne vemo pa, da ta nadzor, ki se lahko izvaja kjer koli - v enem mahu od nekaj sekund do nekaj ur -, lahko le odloži na pozneje več hujših izbruhov simptomov. Tike doživljajo kot nepremagljive in jih (tako kot pri potrebi po kihanju) navsezadnje morajo izraziti. ...

Pogosto se pojavlja vprašanje, ali je obscena, nespodobna govorica (coprolalia) značilen simptom Tourettovega sindroma. Ni. ...

Od mežikanja do skakanja

Diagnozo TS je mogoče določiti z opazovanjem simptomov in ovrednotenjem zgodovine njihovih izbruhov, ne pa s krvno preiskavo ali kakšnim drugim nevrološkim testiranjem. ...

Najobičajnejši prvi simptom je obrazni tik, denimo mežikanje z očesom ali trzanje ustnice. Začetni znaki so lahko tudi nenamerni zvoki, kot je odkašljevanje ali glasno vdihavanje zraka (smrkanje), pa tudi tiki udov. Redkeje motnja izbruhne nenadoma s celo vrsto gibalnih in vokalnih simptomov.

Ločimo dve glavni kategoriji tikov - preproste in kompleksne. ...

Obseg tikov ali tikom podobnih simptomov, ki jih lahko opazimo pri TS, je zelo širok. Kompleksnost nekaterih simptomov pogosto zbega družinske člane, prijatelje, učitelje in delodajalce, ki jim je težko verjeti, da so taka dejanja ali vokalna izrekanja nehotena.

In kakšno je zdravljenje?

Večina ljudi s TS ni odločilno onesposobljena zaradi svojih tikov ali vedenjskih simptomov in zato ne potrebujejo zdravljenja. Kljub temu so na voljo zdravila, ki pomagajo nadzorovati simptome, kadar le-ti ovirajo človekovo delovanje. ...

Kako pomagati

... Zdravilo se predpisuje v majhnih odmerkih s postopnim večanjem, dokler ne pride do najugodnejše blažitve simptomov ob čim manjših stranskih učinkih. ...

Drugi načini terapije so lahko prav tako v pomoč. Psihoterapija lahko pomaga osebi s TS in njeni družini, da se spopadejo z boleznijo, nekatere vedenjske terapije pa učijo, kako zamenjati en tik z drugim, sprejemljivejšim. Uporaba sprostitvenih tehnik in/ali biofeedbacka lahko pripomore k blažitvi stresnih reakcij, ki povzročajo naraščanje tikov.

Zelo pomembno je zgodnje zdravljenje TS, ...                                     

Kakšno diagnozo pa so ti postavili in kakšno zdravljenje in terapijo si imela ali še imaš,ali imaš
predpisana tudi kakšna zdravila?
Lepo bodi in oglasi se še kaj?

[Čiko]

Lep pozdrav!

Imam eno vprašanje, če pozna kdo katerega psihologa(MB), ki se izjemno dobro spozna na odpravljanje težav z ljubosumjem? Nujno!!

Hvala Vam...

[Hermiona]

Živijo. Prvič sem na kateremkoli forumu. Po občasnih težavah, ki so me mučile zadnja leta (vrtoglavica, nabijanje srca, omotica), ki sem jih več ali manj ignorirala so se mi nedavno pojavili panični napadi, kar hudi. Prihajam k sebi, dobila sem AD - z nekaj stranskimi učinki, pa ni tako hudo. Po pravici, imam nekaj težav, da se sprijaznim s to nenadno spremembo v svojih zmožnostih. Pa si ne bom delala sile, počasi bom tudi to rešila. Super forum, zlati ste!!!

[Slavka]

Hermiona  pozdravljena med nami.

No, zdaj si že vzela stvari v svoje roke in pričela z zdravljenjem...bravo.  In želim ti, da bi, tako kot zna tista, po kateri si si nadela nick, uspešno "odčarala" svoje slabo počutje. 

Pa napiši še kaj... 

[žuna]

Po pravici, imam nekaj težav, da se sprijaznim s to nenadno spremembo v svojih zmožnostih.

Hermiona živjo!

mogoče bo ta tvoja sprememba danes,eno veliko seme za enkratno rožico kasneje!saj veš,spremembe nas bogatijo (ali osiromašijo,odvisno,kako se odzovemo),učijo in duševno hranijo.to je čas-ZATE!

[Hermiona]

Joj, hvala vama za topel sprejem. Jaz sem še čisto zmedena, napadi so mi prišli kot strela z jasnega. Ko sem izvedela, da me ne bo infarkt, ampak da me daje psiha, nisem mogla verjeti. Saj nimam nobenih groznih travm iz otroštva ali kaj takega, kaj se mi je torej nabralo, da me zdaj tišči v prsih kot tritonska skala? To bo še zanimivo... 
Sem se pa takoj odločila, da bom zaupala zdravniku in se ne bom otepala nobene pomoči - niti kemije, s katero se zdaj spopadam. Za zdaj ne morem razmišljati nič vnaprej, preveč sem fuč. 

[Betka]

Hermiona, kar lepo počasi... Upam, da ti zdravila ne bodo delala preveč preglavic. 

[rozi]

tudi jaz sem se odločila, da vam napisem svojo zgodbo.ne vem, kaj naj naredim sem zelo nervozna in imam strahce. Bila sem že pri psihiatrinji in mi je predpisala cipralex.občutek imam, da mi te tablete ne pomagajo, zraven pa mi je predpisala še lexaurin 1,5 po potrebi.Povedati morAM, DA MI ŠE NAJBOLJ POMAGAJO VENDAR NE BI BILA RADA ODVISNA OD NJIH. POMAGAM SI KOLIKOR MOREM VENDAR MI VČASIH NE GRE. HODIM VSAK DAN NA SPREHODE VENDAR KO PRIDEM DOMOV SEM ZOPET NERVOZNA IN NEMIRNA

[Slavka]

Rozi pozdravljena 

Koliko časa pa že jemlješ Cipralex? Antidepresivi ponavadi namreč pomagajo šele po mesecu do dveh jemanja, nato pa se stanje prične izboljševati. Lexaurin si verjetno dobila kot pomoč pri uvajanju Cipralexa, ker je to pomirjevalo in zato ti tudi pomaga ter te pomiri.

Vsekakor pa nadaljuj s sprehodi in sproščanjem, saj to namreč dobro vpliva na človeka.

Želim, da tvoji strahci čimprej zbežijo, vsekakor pa smo ti tukaj na voljo za "pogovor" o njih.

[rozi]

Dobro jutro! Cipralex jemljem že približno pol  leta vendar ne redno, ker se po njem ne počutim v redu.Trenutno ga ne jemljem. Zanima me, zakaj vse te "hude" stvari vedno izvirajo iz otroštva in se jih ne da za vedno izbrisati kot naprimer pri računalniku ko po pomoti izbrišeš besedilo.Povedati moram, da se mi depra in anksiozna stanja ponavljajo, čeprav jih dam za nekaj časa na stranski tir.Nočejo izginiti za vedno.

[alexx]

To ne gre rozi. AD-ji se morajo redno jemati, da učinkujejo. Vsak dan. Pomirjevala pa lahko jemlješ po potrebi. Ti ni povedal psihiater/psihiatrinja. Ni čudno, da nisi dobro.