ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[Muci]

Punceeeeeee, ne bit take, no... 

Razumem, da če bom sedela doma, da ne bo nič bolje. Je treba kaj naredit! Saj sem si kaj prebrala o tem -z nečim se strinjam, z nečim ne... Svež zrak, sprehodi, fizična aktivnost, dihalne vaje, sprostivene tehnike, tehnike dihanja, avtosugestija, ... -glavno se mi zdi, da ti veš kaj je narobe, da je vse samo v glavi in poskušaš to premagat, se pomirit, prepričat, da ti nič ne bo in se prisilit kam it! Pa počasi če je treba. Upam, da ne boste tole narobe razumele; marsikdo od vas tu že leta jemlje ad, pa tud ni čist ok...
Ne vem, saj ne trdim, da sem se prav odločila, bo pokazal čas. Pa to ni bila odločitev, ki bi jo sprejela zlahka -vsak dan sem se 5x premislila in kar jemala...

Saj nimam nič proti AD, sploh ne, če ti pomagajo in nimaš tako hudih stranskih učinkov, kot jaz. Jaz sem na Paroxatu ADIJO!!! Takrat pa res ne morem funkcionirat -ne morem dihat, kepo imam v grlu, pa samo če s stola vstanem imam pulza 150! Zato sem se odločila, da zaenkrat probram brez, saj grem še vedno lahko do zdravnika in mi napiše nov AD, če bo tok hudo.

Pa recimo (saj je bedno, ampak res), pojem 2 Helexa -NIČ! Kot, da ne bi nič vzela. Če pa grem s prijatelji na pijačo in spijem 2 piva, mi je pa super! Pa, da ne bo pomote, ne rešujem problemov s tem, to gremo 1x na mesec, al pa še tok ne, samo za primerjavo.

Zdravnika nimam, (je moja šla) ker je tista, ki bi jo rada zbrala na porodniški, tako, da kadar grem sem pri drugem...

Mogoče bom pa jaz ena tistih, ki ji bo uspelo brez...  Ne trdim, da mi bo -sploh ne! Bomo videli. Vglavnem, s Paroxatom sem difinitivno zaključila!

Sporočim iskreno, kako bo. 

[Muci]

Hvala enako Sofi 

[julija30]

Muci 

[Janja]

Muci!

Mogoče si naju z Ribico narobe razumela. Midve sva podali najini izkušnji, ki imava dolgoletne težave.

In to je res tvoja pot. Jaz sem opisala svoje  izkušnje.

Razumem, da če bom sedela doma, da ne bo nič bolje. Je treba kaj naredit! Saj sem si kaj prebrala o tem -z nečim se strinjam, z nečim ne... Svež zrak, sprehodi, fizična aktivnost, dihalne vaje, sprostivene tehnike, tehnike dihanja, avtosugestija, ... -glavno se mi zdi, da ti veš kaj je narobe, da je vse samo v glavi in poskušaš to premagat, se pomirit, prepričat, da ti nič ne bo in se prisilit kam it! Pa počasi če je treba. Upam, da ne boste tole narobe razumele; marsikdo od vas tu že leta jemlje ad, pa tud ni čist ok...

Verjemi, da tudi jaz nisem samo sedela doma, ampak garala in trdo delala. In ta čas je šlo življenje mimo mene, ker ga nisem živela, ampak se kar naprej ukvarjala samo in zgolj s sabo. In vlagala vase.

Jaz sem si v teh letih prebrala ogromno literature, delala dihalne vaje, sprostitvene vaje, avtogeni trening in še in še. Se izpostavljala, pa ni bilo nobenega haska, ker je bilo samo še huje. In ves čas sem tudi za en del mojih motenj vedela, zakaj jih imam. In veliko je v glavi, ne pa vse, nekaj je tudi v genih.

Ne vem sicer v katero skupino spadaš ti. Jaz vem, da brez AD-jev pri meni ne bo šlo. Moja motnja je en del tudi genetsko pogojena. In za to potrebujem tablete, ker mi vse ostalo ni pomagalo oz. mi je pomagalo minimalno.

Jaz takrat niti nisem imela nobene možnosti. Psihoterapije sploh ni bilo, o OKM-ju in anksioznosti pa ni bilo nikjer nobenega govora.

Če bi jaz imela še eno možnost, bi se odločila za to varianto kot jo imam sedaj in bi živela in ne trpela. Ampak to sem jaz.

Ti pa se boš sama odločala, kako in kaj.

In meni tudi druženje ni pomagalo, ker je bilo samo še slabše. Alkohola pa sploh ne pijem.

Jaz resnično upam, da boš uspela. In prav je, da verjameš v svoj uspeh. Vsak od nas pa pove svoje izkušnje, ki se precej razlikujo med seboj.

In tudi jaz sem se kar dolgo otepala AD-jev in psihoterapije. Pa sedaj vidim, da sem samo izgubljala čas. Ampak spet pišem o sebi. Ti boš lahko imela drugačne izkušnje.

Lepo se imej in sporoči nam kako ti gre!

Sigurno, da bom mislila nate, da ti bo uspelo!

[Jinjo]

janja je lepo napisala, da je s pomočjo zdravil lažje začela premagovat tegobe in jst se strinjam z njo. tudi sama sem se otepala tablet, češ da to ne rabim da bom rajši sama zrihtala sebe, pa se je vleklo dolge mesece preden sem res spoznala, da brez kemije žal ne bo šlo. in dans si rečem, tepka, kaj nisi že na začetku poslušala pa jemala,pa bi ti lažje šlo, ne pa da sm se trpinčla pa ni bilo učinka.
tudi jst bi se danes isto odločila.
če ti uspe brez tablet, vztrajaj na tej poti.
če pa se boš vseeno odločila zanje,pa ti želim čim manj stranskih učinkov in da hitro primejo, da se ti počutje izboljša!

[Slavka]

Muci  

Tudi  jaz ti želim, da ti bi uspelo brez ADjev.  
Saj ni nujno, da ravno vsi premagamo naše težave z antidepresivi. Jaz sem vedno bolj mnenja, da smo premalo osveščeni še o drugih oblikah pomoči.
Kot je bilo že velikokrat rečeno, so ADji le pomagalo...neke vrste opora, da lahko kasneje pričnemo s spreminjanjem sebe...da predelamo naše travme, strahove, utrdimo samozavest...

Danes sem se odločila, da preneham s Paroxatom, ker četrinke al pa celega na morem jemat (-je preveč hudo s srcem in miljon drugih simptomov), da pa jemljem polovičko je pa vrjetno brez veze...

Prav gotovo pa je tudi to, da so v začetku jemanja ADjev prisotni stranski učinki, ki ponavadi naše počutje poslabšajo, zato imamo občutek, da ne pomagajo.   Potreben je čas, da začutimo njihov pozitivni vpliv, vendar to še ni konec. ..takrat se šele začne naša "nova" pot.  

Bi se pa, na tvojem mestu, vsekakor posvetovala s svojim psihiatrom oz. zdravnikom, kajti tudi od njega lahko izveš marsikaj koristnega...

Vozim še vedno ne, če pa me kdo pelje grem mal domov k mami, v trgovino, na sprehod in kar gre... Seveda v domačem okolju -prav npr. v BTC še ne bi šla... Počasi pa bo

  počasi...korak za korakom bodo tudi strahovi postali manjši in ti vse bolj "korajžna"  

Kako ste pa kaj vi? Je tale ohladitev pozitivno al negativno vplivala na vas? Meni kar paše -dost je blo vročine!

Tudi meni bolj paše ta ohladitev....saj je bil že čas zanjo.  

Muci...drži se in veliko uspeha ti želim v tvoji odločitvi  

[Muci]

Hej, hej  

Ja, se strinjam, da je genetsko pogojeno, sigurno spadam v skupino ljudi, ki so bolj "občutljivi", oz. dovzetni za take stvari. Jaz samo pravim, da bom probala brez, ker mi preveč škodi, pa bom videla... A ni potrebno itak pavzo nardit, predno začneš jemat druge? Saj ne bom čakala leta, tako, kot do zdaj, ko sploh nisem vedela kaj se mi dogaja. Zdaj vem in če bo slabše -sigurno do zdravnika, pa ad, če bo treba!

Jaz mislim, da smo različni in iste tablete ne pomagajo/vplivajo isto na ljudi z enakimi/podobnimi težavami.

Drugače; hvala za vse, samo mal me je zamoril, ker se borim sama s sabo -a bi a ne bi ...

Lepo bodite, držte se, pa delajte tisto/tako kar vam pomaga.  

[trzinka]

Muci, ADji začnejo delovat nekje med 5im in 8im tednom. Če si se sedaj odločila za prekinitev bodi pripravljena na stranske učinke pri prenehanju. Na lastno pest ni fajn kar prekiniti, sicer si se pa že sama odločila. ADji niso kot Aspirin, ki ga vzameš po potrebi, ampak jih moraš redno jemati. Kar se tiče srca, je tudi meni skoraj skočil iz prsnega koša zaradi močnega bitja in sem imela zdravila za to težavo.
Jaz bi se vseeno posvetovala tako s psihiatrom kot s kardiologom. Če veš, da si zmožna skozi psihične težave iti brez zdravil, ti lahko samo čestitam in ti želim veliko mirnih dni

[Muci]

Čau.

Ja vem, da so lahko stranski učinki pri prenehanju, ampak, če bi mi pa zdravnik rekel, naj neham jih pa ne bi bilo? Saj jemljem samo polovičko ne celega, a bi mogla nehat s četrinko? Kdo ve?
Saj sem jih redno jemala -vsak dan ob isti uri. Ampak kaj čem s to polovičko, to ni vrjetno nič? Celega al pa četrt pa ne morem -saj mi je zdravnica zmanjšala na polovico zarad srca, pa dala pregledat ščitnico in ekg -vse vredu, se pravi je od tablet. Jaz ne morem tako živet.

lp

[trzinka]

Ali imaš že ugotovljene težave s srcem, ali ti nagaja samo utrip? Jaz sem imela Propranolol zaradi povečanega bitja srce. Kateri zdravnik pa ti je zmanjšal dozo ADja, splošni, psihiater ali kardiolog?
Če boš prenehala, daj to postopoma, znižuj počasi, po en teden določeno dozo, najbolje po 1/8. Jaz bi vprašala še psihiatra za nasvet in mu povedala težavo zaradi srca, lahko zamenjata zdravilo...Je pa res, da je treba pregurat stranske učinke, je potrebno bit vztrajen Sama sem imela vse stranske učinke, me je že odnašalo, pa sem preživela in sem hvaležna za to, saj sem se rešila iz največjega brezna.
No, vsekakor se odloči sama, samo svetujem ti, želim ti vse dobro

[Sinuska]

Muci, jaz sem eno leto jemala samo polovičko in sem bila z učinki zadovoljna. A sama kemija ne more delovati, treba je pogledati vase in se s sabo pomeniti. tbl so ti opora, bergla, s katero se lažje spopadaš s seboj, ker ti vnašajo določen mir. To opisovanje srca... meni sliči na panične napade.
(jemala sem pa paroxat, tako kot ti) 
Pugum! 

[Sofia-Del_Sati]

Draga predraga muci!

Razumem, da če bom sedela doma, da ne bo nič bolje. Je treba kaj naredit! Saj sem si kaj prebrala o tem -z nečim se strinjam, z nečim ne... Svež zrak, sprehodi, fizična aktivnost, dihalne vaje, sprostivene tehnike, tehnike dihanja, avtosugestija, ... -glavno se mi zdi, da ti veš kaj je narobe, da je vse samo v glavi in poskušaš to premagat, se pomirit, prepričat, da ti nič ne bo in se prisilit kam it! Pa počasi če je treba.

Imaš prav. Veliko in ogromno za samouspeh je DELO NA SEBI! Kemija nas samo pobere s tal, hoditi pa moramo sami - če ne, bomo stali in obstali in čez čas sesuli. In predvsem---------> BITI POTRPEŽLJIV!

Ne vem, saj ne trdim, da sem se prav odločila, bo pokazal čas. Pa to ni bila odločitev, ki bi jo sprejela zlahka -vsak dan sem se 5x premislila in kar jemala...

in

Saj nimam nič proti AD, sploh ne, če ti pomagajo in nimaš tako hudih stranskih učinkov, kot jaz. Jaz sem na Paroxatu ADIJO!!! Takrat pa res ne morem funkcionirat -ne morem dihat, kepo imam v grlu, pa samo če s stola vstanem imam pulza 150! Zato sem se odločila, da zaenkrat probram brez, saj grem še vedno lahko do zdravnika in mi napiše nov AD, če bo tok hudo.

in

Pa recimo (saj je bedno, ampak res), pojem 2 Helexa -NIČ! Kot, da ne bi nič vzela. Če pa grem s prijatelji na pijačo in spijem 2 piva, mi je pa super! Pa, da ne bo pomote, ne rešujem problemov s tem, to gremo 1x na mesec, al pa še tok ne, samo za primerjavo.

Vsako telo drugače reagira na zdravila; pri meni vem, da me polovička (ali četrtinka, ne spomnim se več) Paroxata, total sesul, da sem ga po 4 dneh nehala jemati. Asentra mi je v januarju drugače prijela kot danes (vmes sem imela 2x prekinitiveno obdobje za 1 oz. 2 meseca - ne sprašuj zakaj, dolga zgodba!!!)

In ja, še vedno imaš možnost iti nazaj na ad, če bo prehudo (samo vedeti moraš, da je uvajanje ad v večini primerov hujše od same bolezni, potem pa v 4.-8.tednih začne ad delovat)

Zdravnika nimam, (je moja šla) ker je tista, ki bi jo rada zbrala na porodniški, tako, da kadar grem sem pri drugem...

a te nima zgolj tisti zdravnik, ki nadomešča tvojo zdr.? ker je smotano vsakič novemu razlagati svoje težave.

Mogoče bom pa jaz ena tistih, ki ji bo uspelo brez...  Ne trdim, da mi bo -sploh ne! Bomo videli. Vglavnem, s Paroxatom sem difinitivno zaključila!

Držim pesti, da ti rata, z ali brez ad; važna je kvaliteta življenja!

Sporočim iskreno, kako bo.

ti kar. čakam report!

 

lp sofie 

[Muci]

Hvala, hvala ste pa hitre 

Hvala Sofi...  Nimam izbranega zdravnika -moja ne dela več, tista, ki bi jo rada izbrala pa je na porodniški in ne morem podpisat pristopne izjave... 

Trzinka tud jaz jemljem Propranolol... po novem -zarad Paroxata pomoje... Prav ugotovljeno nimam nič, imam pa vrjetno tahikardijo, ker imam te probleme že od 14 leta in imata jo tako mama kot babica, ampak te napade jaz sama zrelugiram in umirim... So poredki. Odkar sem pa (bila) na celem Paroxatu je pa srce na 150 pulza non stop...

Hvala vsem za vse odgovore in informacije... 

[Muci]

Aja še to : pri psihiatru še nisem bila... se mi ni uspelo dogovorit za popoldanski termin nikjer v Lj., dopoldan me pa nima kdo peljat ... Nisem iz Lj., na bus pa ni šans ... brrrr 

[Sinuska]

Muci, pomiri se. Vse bo v redu. Vidim, da si glih tako začela kot jaz. Nobenega dohtarja nikjer, sama s tisto škatlico.... in sem našla forum. Kako so mi pomagali odgovori! 
Počasi lepo. 

[Sofia-Del_Sati]

sinuska, kaj pa je tebi (blo)?

[Sinuska]

Nekega dne sem pobegnila iz službe. Direkt k zdravnici, pojma nisem vedela, kaj mi je. Sodelavke so mi rekle, naj grem k zdravniku, pa nisem niti vedela, zakaj so me tja poslale. Bila sem samo utrujena.  Diagnoze, ki mi jih želijo obesiti, pa ne vem, s katero se naj strinjam: socialna fobija, depresija, bipolarna motnja, anksioznost (ok, ta zadnjo sem si sama nadela, se mi zdi, da najbolj drži-če se že moramo definirati po diagnozah). 

[Janja]

Muci!

Jaz te vsekakor nisem imela namena prestrašiti. Sploh ne, ker vem, kako je bilo meni, ko sem prišla na forum. Vsak je pisal svoje izkušnje in nekateri so se prerekali med sabo, kaj da bolj pomaga. In jaz sem bila vsa zmedena. Sploh več nisem vedela, kaj je prav in kaj narobe.

In nekako se tudi jaz ne želim opredeljevati kaj in kako. In se tega načela tudi striktno držim.

Ampak tudi mene včasih zanese, ker se poistovetim z določeno osebo. In jaz sem tebe zelo začutila. In pred sabo sem videla samo in zgolj svojo zgodbo, ki pa je bila zelo, zelo žalostna. In včasih se mi zdi krivično, ker sem zbolela ob napačnem času. Ker vidim kakšne uspehe doživljam sedaj, ko imam pravo orodje v rokah. In jaz nisem mogla doseči tistega kar sem si takrat želela. In meni se je zdela velika izguba časa to moje ukvarjanje z motnjo, ker nisem imela pravega orodja v rokah.

Ampak po drugi strani pa vem, da pa sem na drugih področjih, za katere si sploh nisem mislila, da obstajajo, dosegla ogromne rezultate, ki jih ne bi, če bi živela tako kot sem si jaz želela.

Muci, sedaj veš, zakaj sem tako pisala. Ker sem videla samo mojo zgodbo pred sabo.

Dejansko si pa ti drugačna od mene in verjetno potrebuješ drugačne prijeme.

Jaz ti vseakor želim, da bi ti uspelo ne glede na to za katero varianto se boš odločila.

[trzinka]

Aja še to : pri psihiatru še nisem bila... se mi ni uspelo dogovorit za popoldanski termin nikjer v Lj., dopoldan me pa nima kdo peljat ... Nisem iz Lj., na bus pa ni šans ... brrrr 

ja, kdo ti je pa AD predpisal? Aha, pa še tole, da te vprašam. Ko praviš, da imaš 150 utripov na minuto, a si jih meriš, al se samo tebi zdi, da jih imaš toliko? Ker jaz sem imela enako težavo, tudi tahikardije, sem se pa naučila skulirati in potem se je umiril tudi srčni utrip. Enostavno sem ga ignorirala, bil je pa kot nor . Sprva me je zelo motilo, sem mislila, da me bo pobralo, samo sem vzdržala. Od Propranolola se mi je pa v glavi vrtelo, pa slabo mi je bilo, sem imela ful napade tesnobe, tako, da sem ga po dveh mesecih pustila, pa še cele tabletke nisem jemala.
Daj informativno pokliči kakšnega kardiologa, pa ga vprašaj o kombinaciji tvojih zdravil, da boš bolj pomirjena

[Toja]

Se podpišem pod Trzinko...tudi jaz sem ga v začetku jemala,
je pa samo za močno razbijanje srca...s psiho Propranolol nima veze kot zdravilo...