ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[trzinka]

pozdravljena, Peter Pan v deželi Ni je 

[Muci]

Hej... lep pozdrav vsem in vsa čast za tole internetno stran !

Še ena nova. (žal) 

Stara sem 32 let in verjetno že nekaj časa (beri let) boleham za paničnimi oz. socialnimi motnjami, pa nisem vedela, kaj je narobe z mano. Končno je prišlo, do te točke, ko sem morala poiskat nujno zdravniško pomoč (beri so me ospeljali) in dobila Heleks in Paroxat pa se počutim grozno !!! Še slabše, kot prej!  Je že 2 tedna, kar jemljem. Mi je malo lažje, ko sem prebrala, da jih je mnogo imelo probleme s hudimi stranskimi učinki Paroxata... Pa to res mine? Do psihiatra še nisem prišla (imam nujno napotnico).

A mi lahko kdo svetuje dobrega psihiatra v Ljubljani? PROSIM !!!

Pa zdi se mi, da kajenje zdaj vpliva na moje srce, da ponori ob vsaki cigareti!? To se mi ni nikol dogajal,  imam pa že od 14 leta napade prehitrega bitja srca, (redko) našli niso nič (verjetno gre za tahikardijo -jo imamo v rodu) A je to možno zdaj zaradi Paroxata? Ne morem zdaj še nehat kadit, sem preveč napsihirana!

Razmišljam, da bi ga prenehala jemat... A ima kdo kakšne izkušnje, da se je pozdravil brez ADjiev? Ali je to res nujno? Se jih kar malo bojim... Kako bo pa potem nehat? Panika, kako bom brez?

Pa iskreno me moti, da ne smem nikol nič spit. Ne me razumet narobe, nisem alkoholik, ampak včasih pa paše mal odklopa. Me bolj pomiri, kot kakršnokoli pomirjevalo. A ima kdo kakšne izkušnje -alkohol in Paroxat? A je res tok bad?

Uf, sem se precej razpisala! 

No, če se da komu odgovorit na kakšno moje vprašanje bom ISKRENO ZELO HVALEŽNA!!!

Do takrat pa lep pozdrav in kapo dol! 

[julija30]

Muci dobrodošla.  Bom kratka. AD-ji in alkohol ne gre skupi. na žalost.

Jaz sicer ne jem ad-jev ne pomirjeval,imam pa probleme s paničnimi in anksioznostjo. Nov. 2010 se je začelo,do zdaj je 85 - 90 % bolje. Odvisno je od dneva. Stresa,načina življenja,...šentjanževka in kakšen persen to pa je tudi vse. Imam pa kar probleme,omotičnost,majavost,mehka kolena,nabijanje srca,derealizacija ,mravljinčenje,..... bla bla,malo morje tega sranja. Aja,stara bom 31 let,dva otroka,firma,.....
Kakšne simptome pa imaš?

Se da brez ad-jev .Samo traja dlje. Na forumu je polno mojih sotrpink ki jedo ad-je pa imajo še vedno težave tako da vse je odvisno od posameznika. Jaz lahko povem samo svoje izkušnje. Vrjamem da bodo punce tukaj gor napisale še pa još,imajo veliko izkušenj,so pa prave srčice,prijazne in dobre! 

Drži se !!!!

[Jinjo]

zdravo muci!
tudi jaz sem ena, ki se je znašala lani v nekem začaranem krogu.kot je napisala julija, je stanje odvisno od dneva. nekateri dnevi so grozni in sem takšna, da bi se najrajši v eno škatlo zaprla, pa nebi prišla ven dokler se nebi počutila bolje. potem pa pridejo dnevi, ko sploh ne vem da je kaj z mano narobein semi zdi butasto, da se ob slabih dnevih tolk matram.
je pa res, AD in alkohol=no go.
upam, da se bo tebi uspelo izvleči iz tega. lepo da si z nami!

[Toja]

Pozdravljena med nami!

Nekaj sta ti že napisali moji predhodnici....alko STOP ..., vsaj v začetku, dokler ti AD ne primejo,
potem pa morda kakšen kozarček ob hrani....

Kako jemlješ Paroxat...potrebno je postopno uvajanje najbolje 1/4...en teden...1/2...--------> itd
do predpisane doze, ker bodo tako stranski učinki manjši.
Helex po potrebi.... , ker je to pomirjevalo in se z njim zasvojiš in potem je težko nazaj...
Z AD se ne zasvojiš!

Čimprej do psihiatra, če imaš nujno!

Razbijanje srca se pojavlja ob paničnih napadih in ni nujno, da je tahikardija(opravi EKG)...,
kajenje povzroča tesnobo, je pa res da v trenutni situaciji se odloči sama kaj je bolje, ker bi ti verjetno
odvajanje povzročilo dodaten stres.

Kaj si naredila zase ...samo AD?
Proporočam, da se priključiš kakšni skupini za samopomoč v Lj, kjer se boš seznanila z načinom
kako preprečiti panične napade in tudi socialna fobija bo manjša, ker boš med ljudmi, ki te težave
poznajo in ti bodo v podporo.

Datumi in obvestila so na osnovni strani foruma:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html
(skupina za samopomoč III_LJ)

Morda si prebereš katerega izmed naslednjih priročnikov:
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=754

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=673&Itemid=2


Upam, da se boš znašla in da ti bodo linki v pomoč!


Jaz sem predelala vse to, poleg tega obiskovala psihoterapijo individualno....sem na AD, vendar stanje
je občutno bolje...vse to želim tudi tebi....ne odnehaj in bodi vztrajna...

[Muci]

Hvala, hvala, hvala -res ste hitre in zlate!  Hvala za vse linke

Ja, začela sem en teden s polovičko, zdaj pa drugi teden jemljem celo. To Paroxat, Helex je bil pa danes zadnji, baje ne smem več kot 14 dni to jemat. Počutim se slabše (danes imam kar dober dan, samo srce me skoz matra, al se mi zdi, da se bo vstavilo 40 pulza, al pa ponori, da ne morem štet in takrat je res težko ostat miren in ne zagnat panike)... 

Ne, zaenkrat nisem naredila še nič drugega, kot tablete. Saj bi šla v skupino, ampak s to mojo paniko, se ne čutim sposobna it kamorkoli.

Sem doma,totalno brez samozavesti, zredila sem se, brezposelna od diplome (pošiljala po 50 prošenj na mesec, zdaj pa obupala) -že nekaj let (sem pa tja se je kaj našlo za kratek čas) in živim s partnerjem na enem hribu (vas) ter njegovo mamo (ločeno gospodinjstvo), ki je zbolela za rakom in sem jaz skrbela za njo. Mislim, da je to moje probleme še pospešilo, bili pa so že prej... Ti pa so, da nikamor več ne morem -si ne upam... Dobim napad panike, že samo če pomislim, da bi morala v trgovino, k frizerju, ... Skratka, lepo počasi sem se zaprla v hišo ... Si tud do zdravnika nisem upala lep čas, potem pa je prišlo tako daleč, da, ko se je pojavila možnost za zaposlitev, jaz ne morem it! Kako!? In to zaposlitev mi je "zrihtal" oče, ki o mojih problemih ni vedel nič, saj se z njim ni mogoče pogovarjati in takih stvari preprosto ne razume (njegova logika je, da se ti to zgodi, ker si razvajen, imaš preveč časa in ti je prelepo doma, pa je to izgovor, da ti ni treba delat) Če nikamor ne morem? Avtomobila nisem vozila že leta, tu pa druge možnosti ni, kot, da se odpelješ z njim s te preklete vasi. Vglavnem prišlo je tako daleč, da sem resno razmišljala o samomoru. Potem sem si parekla, da bo treba nekaj naredit!

Moj napad zgleda nekako tako, da me prav fizično ohromi, ne morem premaknit nog, roke potne in skoraj jih ne čutim, slabost, driska, tresem se, dobim vročino in fleke po obrazu, vratu in prsih, srce pa šiba 100/uro! Včasih mislim, da se mi bo kar zmešalo, da bom doživela živčni zlom, čeprav ne vem kako to zgleda  Ne morem dihat in imam cmok v grlu -še zdaj, ko pišem imam potne roke in cmok v grlu!

Po tabletah je vse isto, samo še srce mi bolj nagaja, želodec me boli, hudi, hudi vetrovi, še hujša driska, meglen vid, vrtoglavica in res NENORMALNO potenje, tok, da imam hlače po stegnih mokre! Halo?

Tako, da nič fajn, zato ne vem, če ne bi kar prenehala -pol ljudi me prepričuje naj ne jemljem tega, pa glede na stranske učinke, ne vem, če ne bi res... A bi po 2 tednih že imela odtegnitveni sindrom?

Vem, da veliko sprašujem in morim in razumem, če se vam ne da odgovarjat, ampak mi res VELIKO POMENI, da me nekdo, ki približno ve kako to zgleda posluša/bere. Sem totalno zmedena in v veliki dilemi s telimi ADiji...

lp, prave sončice ste !!! Mi je kar toplo pri srcu in celo malo sem se nasmehnila 

[Toja]

Muci  , trenutno si res v težki situaciji, vse to kar se ti dogaja poznam in te popolnoma razumem kako ti je.

Vse to, kar se ti dogaja so simptomi paničnih napadov, ki so neprijetni, vendar se ti ne more nič zgodit,
trajajo približno 15-20 minut, vsi ostali zoprni občutki pa so posledice zakrčenih mišic in strahu pred
ponovitvijo.
Tu pomaga sproščanje:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=545&Itemid=2

Glej, če imaš občutek da se ti stanje stranskih učinkov povečuje, to pomeni, da ti zdravilo pomaga
in to traja približno 6-8 tednov, da popolnoma prime.
Samo poglej AD so samo bergla, kar pomeni, da ti zatre simptome  ob tem pa je dobro, da poskušiš
z malimi koraki začet delat na sebi...pomaga sprehod...gibanje v naravi...odmislit težave in se zamotit
s čimerkoli.
Običajno Helex jemlješ v začetni fazi in nič ne bi bilo narobe, da si z njim pomagaš še naprej, predvsem ob trenutkih, ko moraš kam it, ker te pomiri...tako hitro se ne boš nanj navadila.

Poskusi se čim manj zapirat v hišo, malo spregovori z ljudmi...ne poslušaj kako ti "dobronamerno" svetujejo tisti, ki zadeve ne poznajo drugače kot iz listka, ki je priložen AD, poslušaj sebe in svoje telo
ter naredi tako kot sama najbolj čutiš.
Kako partner...se lahko o tem z njim pogovoriš?
Če ti je v oporo, ga prosi, da te spremlja do psihiatra...do skupine(lahko je celo prisoten, če ti želiš),
z očetom pa kolikor vidim ne bosta našla skupnega jezika.
Kaj pa mama...oprosti,  nič o njej nisi napisala, tako da ne vem....je nimaš več...

Glej za psihiatra v LJ ti ne morem svetovat...morda vprašaš dr., ki ti je predpisal AD, tam boš dobila nasvet....oziroma bo verjetno kdo od tukaj bolj konkretno napisal, ker bolj poznajo psihiatre v LJ.

Tukaj je sicer seznam, vendar meni neznanih:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

Glej vse kar ti pride na misel, napiši...nikogar ne moriš s svojimi vprašanji, tudi sama oziroma vsi mi smo bili enkrat začetniki in samo na tak način smo prišli do izboljšanja počutja 

KDOR VPRAŠA, NI "NEUMEN", TEMVEČ PAMETEN

[Muci]

Hej!  Hvala Toja 

Ja, saj vem, da ne bom umrla od tega, ampak imam že vsega tok dost! Rada bi se en dan odpočila -bila normalna. Pozabila ne vse... Zdaj se počutim, kot, da sem skoz v paniki oz. tesnobna, al kaj? Že zjutraj mi začne srce nabijat.

Ja, ne sprehod sem se clo spravla, samo ne vem a imam res socialno fobijo al kaj? Ko sva šla s partnerjem sama na krajši sprehod je šlo -sem se morala prisilit, da ne bo pomote, ampak sem se celo umirila. Ko pa sva se dogovorila še z enim parom (pa sta to moja najboljša prijatelja, ki vesta kaj se mi dogaja in sta zlata, sta ona dva prišla k nama in smo šli v gozd, ki je samo čez cesto) je bila pa totalna panika že cel dan, ene 2 uri prej pa huda borba sama s sabo -bi ali ne bi?! Bo šlo ali ne bo šlo? sem bla 2 ure koz na wcju -driska in to je moj največji problem za kam it (ne morem vrjet, da pišem o tem)! Imam skoz v glavi, da me bo zvil, da bom mogla na wc, (ker dejansko imam totalno drisko predno moram kam it) oz. še huje -to prej nisem napisla; v napadu imam občutek, da ne nadziram telesnih funkcij, da se bom podelala in polulala  To mi je najbolj grozno!!! A je imel še kdo ta problem? Če bi bila samo panika bi še šlo, mislim zelo težko seveda, ampak bi se mogoče prisilila, ta driska mi pa potem prepreči... No, smo šli na sprehod, ampak ni nič popustila ta panika -samo čakala sem, da pridem domov.

Rada, bi še povedala, da sem bila jaz zelo družabno bitje -me ni bilo za ustavit! Imela sem miljon prijateljev/kolegov, veliko družbo... Saj jo imam še zdaj, samo jih nič ne vidim, če nikamor ne greva, kamor naju vabijo in so počasi nehal klicat... Saj ne vedo kaj se dogaja, mi ni, da bi to vsi vedeli...

Danes naj bi šla s partnerjem na Rudnik v nabavo cunj za njega. Revež nujno rabi novo garderobo, jaz pa ne morem. On sam si pa nekako ne zna/noče cunj kupvat... 

O mami nisem nič napisala, sem res nesramna -samo slabe stvari sem pisala  Ona je zlata, me kar razume -ne čisto, ker ne ve kako je to in me prepričuje, da bi jaz to zmogla brez tablet -je načeloma proti tabletam, da odločim naj se pa sama, samo glede na stranske učinke in, da imam že tako prebleme s srcem, da bi bilo mogoče bolje, da jih ne bi jemala....
Ima pa tud sama en kup zdravstvenih problemov in kar zapolnjen urnik, je bila ta teden na dopustu in me je parkrat prišla iskat in zvlekla domov. Sva šle celo v  trgovino, ampak v našem kraju, v Ljubljano si pa nisem upala. Me pa ona pomirja -dobro vpliva name.

So mi slikali srce (leta nazaj) pa ni nič pokazalo, kolikor vem, se tahikardija ne vidi -te morajo "ujeti" v napadu. Naj povem, da to ni pulz 150, ampak 300, tako, da je kar grozno, sem se panaučila z leti to sama umiriti. mal skačem s teme na temo... 

Partner mi je pa v oporo tako-tako... Itak cele dneve dela -en mora, da preživiva. Meni se zdi, že to veliko, da me živi... Tako, da ne vem, kdo bi me lahko sploh vozil na terapije ali pa na skupine...
Bolana tašča?  Ona tud ve zdaj, kaj se dogaja in kar razume, saj se je sama leta zdravila za depresijo, lani je šla v pokoj, pa pjučni rak!

Zanima me, kaj vi mislite; naj grem kar v Ljubljano, kljub paniki, ali naj začnem počasi, s sprehodi in trgovino, kavico v lastnem kraju? Joj, kok je to grozno -nikol nisem mislila, da se bo meni kaj takega dogajalo! Ja, saj vem, da se moram sama odločit -sama bi se najraje zaprla notri in odklopila ves zunanji svet -že, ko me kliče kolegica, se mi zašibijo kolena, pospeši pulz in dobim potne roke... kar nekaj -pa se moram samo javit na telefon! 

A ti Toja jemlješ ADije?  Kaj pa si imela/imaš? Kako se počutiš zdaj in koliko časa že to pri tebi traja?
Pa kaj ti je najbolj pomagalo, kakšna literatura, skupina? Ali hodiš v službo? Kako ti gre? Pa, res NAJLEPŠA hvala za prejšnji odgovor. 

Lep pozdrav vsem, upam, da mi kdo kaj napiše 

DRŽITE SE VSI SOTRPINI !!! 

[Muci]

Sem si dala sliko -to je moja/naša zlata kužika 
Zdaj že odrasla kokeršpanjelka.

[Sofia-Del_Sati]

Draga muci, na hitro sem preletela tvoje poste, ker lovim svoj dober filing, ko lahko kaj napišem;

jst imam soc.fobijo in hudo depresijo - to zato, ker kljub antidepresivom in antipsihotiku grem v pon. v bolnico.

stara sem 32 let in tudi v os. šoli 3 leta doživljala medvrstniško nasilje, ki mi je dalo etiketo, da sem dvojni norček, klovn, nečlovek ipd. Še danes komaj kdaj začutim, da sem človek, in takrat mi je ful lepo in OK pr srcu!

moja panika pri ljudeh (ali enemu človeku, dvema, vseeno), je točno taka kot ti opisuješ: nabijanje srca, ohromelost nog, tresenje, včas vrtenje, slabost, ipd. Da bi bilo še bolj fajn, delam v službi z 200 folka; v najhujših časih nisem šla ven iz pisarne, niti na wc.

danes, sem se že toliko umirila in delala na sebi, da občasno mi uspe premagati anksioznost, t.j. soc.fob. pred ljudmi, včas pa ne. Vendar se načrtno izpostavljam, s predvedenjem, da bom to naredila!!! . Kajti, če bi se samo fliknila med ljudmi, brez da bi se pripravila, je to tako, kot če bi kar skočila z bungeejumpingom, pa nepreverila, ali so vezi zaprte-po možnosti bi še vedela, da niso.

Torej, predlagala bi ti oz. kar meni pomaga je:
- izpostavljanje na izi - če ne gre, pač ne gre, bo drugič, tretjič, pedesetič boljše
- meni zelo pomaga psihoterapija, ker spoznavam tiste prave miselne vzorce in ne samo te, negativne, kjer bi ustvarjajo nerealen strah (da me folk prezirljivo gleda, posmehuje; pa četudi bi se, me ne bi smelo prizadeti do te mere, da se izoliram od vseh, padem v depro, in tonem v tesnobi)
- branje pozitivne literature, meditacija, Anksioznost za telebane, ipd.
- tale forum, da daješ svoje strahove, dvome idr. veeeeeen, da ne ostaja v tebi notri, ker te to samo razžira - tako kot mene

TOliko zaenkrat od mene!

Vedi, da se da vse pozdraviti - samo traja; potrpežljivost pa je ulalala nepotrpežljiva pri nas 

lp sofie 

[Ajla]

Živ, Muci!

Lepo, da si se obrnila na forum. Tukaj ( kakor si verjetno že sama opazila) boš dobila veliko podpore. Tudi virtualno šteje, ja  Včasih celo bolj, kot si mislim. Hehe. Jaz se sicer soočam z depresijo in anksioznostjo, včasih tudi soc. fobijo ( ma bolj kot ne v minimalni meri). Tudi ena takih/tistih 32-letnic, ki je lani jeseni spoznala, da potrebuje strokovno pomoč.

Meni so pomagale skupine, razne delavnice povezane s temo, ki mi je blizu...bližina ljudi, ki ima enake ali podobne težave kot jaz. Veliko lažje je, ko lahko s kom deliš, občutiš, da nisi sam. Pomeni ogromno 

Lepa kužika 

Tole je moja:http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,31.0.html

Bodi lepo, piši še kaj 

[Muci]

Žijvo punce (in fantje).

Hej Alja, ne najdem jaz tvojega psa, al kaj imaš... verjetno se še ne znajdem najbolje tukaj 
Hvala za vse nasvete. 

Kako pa hodite ve na skupine -same, z avtom, z busom? Men je vse to nemogoče... A vozite avto? Jaz ga že par let ne...

Draga Sofia  -boga reva -komaj kdaj čutiš, da si človek?! Kaj ti lahko ljudje naredijo, pa lasten um, a? Sploh otroci znajo bit blazno hudobni... Ne morem reč, da prav vem kako se počutiš, si pa lahko približno predstavljam, ker sem tud jaz celo življenje zakompleksana in totalno nesamozavestna, v zadnjih letih sem se pa še precej zredila in se tud blazno obremenjumem s tem, kako me drugi gledajo.
A v ponedeljek greš pa v bolnico? Kam to? A ti je težko it? Koliko časa pa se že zdraviš? A prav nič ti ne pomagajo tablete? Kako pa potem hodiš v službo? Jaz si zdajle ne predstavljam -enostavno ne bi zmogla. Dobra si, ej! Svaka ti čast!  Če preveč sprašujem mi mirno povej in ne odgovori -nobene zamere 

Lep, sproščen vikend  želim vsem 

[Sofia-Del_Sati]

Draga Muci!

Ti kar sprašuj, vsaj mene lahko, ker tukaj smo vsi več al manj s skupnimi problemi in enakimi željami!

Kako pa hodite ve na skupine -same, z avtom, z busom? Men je vse to nemogoče... A vozite avto? Jaz ga že par let ne...

na skupine ne grem, zaradi soc.fob., sem pa bila 1x na skupini pri dr. Rejcu, pa mi je blo žal. Aja, pa v skupihno sem hodila pod okriljem Dirone d.o.o. - 2 mesca

z busom ne hodim, od kar sem naredila vozniški izpit leta 2001; busi so mi predstavljali smrtno grozo zaradi hodnikov in zaradi vožnje, ker sem nestabilna če stojim ali hodim med vožnjo. vozim avto, vendar sem izpit delala 4x zaradi ankse.

Draga Sofia-boga reva -komaj kdaj čutiš, da si človek?! Kaj ti lahko ljudje naredijo, pa lasten um, a? Sploh otroci znajo bit blazno hudobni... Ne morem reč, da prav vem kako se počutiš, si pa lahko približno predstavljam, ker sem tud jaz celo življenje zakompleksana in totalno nesamozavestna, v zadnjih letih sem se pa še precej zredila in se tud blazno obremenjumem s tem, kako me drugi gledajo.

Ma, nism ravno boga, sem pa izmučena od lajfa in nerealnih strahov, ki so posledica slabe samopodobe in nezaupanja v svet/družbo, le ta pa posledica travme, ki  sem jo doživljala in nezdravljenja ranjene duše! Jst verjamem, da če bi ti moji sošolci vedeli, kaj je naredilo njihovo zasmehovanje in tako zmanjševanje lastnih travm doma, na povzročanju travme nad nemočno osebo, in kaj iz tega sledi->rezultat, da tega ne bi počeli.

Ti verjamem, da se obremenjuješ z videzom, pa ne zaradi debelosti; le ta je samo dodatna pika na i pri tvoji nesamozavesti, mar ne? Ko se bova sprejeli v celoti, z dobrimi stranmi in napakami vred, bova šele lahko živeli! Dotlej pa životariva, dokler, vsaj mene, se ne rodi bolezen, ki me je počasi, počasi premagovala in danes zmagala. A se ne dam hihihi... sm kr trd oreh!

A v ponedeljek greš pa v bolnico? Kam to? A ti je težko it? Koliko časa pa se že zdraviš?

ja. v enoto za krizne intervencije pod okriljem psih.bolnice lj., na zaloški 29. ja, mi je ful težko, ker sem socialno fobistično usmerjena, pa ne nalašč, in mi je groza ljudi/družbe, novih obrazov, kjer vidim eno samo ocenjenvanje mene in posmehovanje-čeprav ni res, ampak,... z zdravili se zdravim od 1/2011, z nekaj prekinitivami, kar sem si še dodatno poslabšala duševno stanje, tak, da se zares zravim šele 7/2011, na forum pa sem prišla 10/2010.

A prav nič ti ne pomagajo tablete? Kako pa potem hodiš v službo? Jaz si zdajle ne predstavljam -enostavno ne bi zmogla.

tablete............. khm ne vem. v januarju so mi glede depre. danes mi ista doza bolj tak tak prime, imela sem še ful nihanj razpoloženja, tak da sem za to vzela antipsihotik, ki mi je za en mesec uredil stanje (avgusta), zdaj septembra pa se je nekaj porušilo v meni, mogoče spet preveč stresa, ne vem!, ampak počutim se sila na tleh, moja edina vesela misel je v samomoru, sonce zaenkrat občutim, kar pa prej nisem, a tudi željo po smrti občutim kot volk pečeno raco!!!!

v službo hodim ......... brrrrrrrrrr sila težko. prva pridem, zato da se izognem ljudem, in malo kasneje kot ob 15 uri odidem. Na wc grem komaj kdaj......... pred ad sem premagovala ankso že 90%, vendar me je ubijala depra, ko sem začela z ad, depre ni blo več, ankso pa sem premagovala v 3%.

* Danes me daje depra, anksa, samomorilnost, jem ad in ap, pa ne vem več zakaj, stanje mi niha, nočne more imam že 4. teden, drgač je pa vse ok *

lp sofie 

[Janja]

Muci, pozdravljena!

Sem bolj na hitro preletla temo, ker nisem imela ravno veliko časa.

Ja, ne sprehod sem se clo spravla, samo ne vem a imam res socialno fobijo al kaj? Ko sva šla s partnerjem sama na krajši sprehod je šlo -sem se morala prisilit, da ne bo pomote, ampak sem se celo umirila. Ko pa sva se dogovorila še z enim parom (pa sta to moja najboljša prijatelja, ki vesta kaj se mi dogaja in sta zlata, sta ona dva prišla k nama in smo šli v gozd, ki je samo čez cesto) je bila pa totalna panika že cel dan, ene 2 uri prej pa huda borba sama s sabo -bi ali ne bi?! Bo šlo ali ne bo šlo? sem bla 2 ure koz na wcju -driska in to je moj največji problem za kam it (ne morem vrjet, da pišem o tem)! Imam skoz v glavi, da me bo zvil, da bom mogla na wc, (ker dejansko imam totalno drisko predno moram kam it) oz. še huje -to prej nisem napisla; v napadu imam občutek, da ne nadziram telesnih funkcij, da se bom podelala in polulala  To mi je najbolj grozno!!! A je imel še kdo ta problem? Če bi bila samo panika bi še šlo, mislim zelo težko seveda, ampak bi se mogoče prisilila, ta driska mi pa potem prepreči... No, smo šli na sprehod, ampak ni nič popustila ta panika -samo čakala sem, da pridem domov.

Rada, bi še povedala, da sem bila jaz zelo družabno bitje -me ni bilo za ustavit! Imela sem miljon prijateljev/kolegov, veliko družbo... Saj jo imam še zdaj, samo jih nič ne vidim, če nikamor ne greva, kamor naju vabijo in so počasi nehal klicat... Saj ne vedo kaj se dogaja, mi ni, da bi to vsi vedeli...

V tem se pa zelo najdem. Oz. tako se je meni kazala simptomatika anksioznosti oz. OKM-ja. Meni je dr. Dernovškova razložila, da gre za OKM. Ko se bojiš, da se ti bo nekaj zgdilo v javnosti: da se boš polulal, pokakal, bruhal.

No, jaz sem imela grozne strahove, da bom bruhala, bilo mi je neznansko slabo. In ja, tudi bruhala sem. Ponavadi doma. Ja, tudi težave s hudo diarejo sem imela.

Jaz sem zbolela ob nepravem času, zato se je vse to vleklo približno 24 let. Imela sem uničeno celo življenje od takrat do sedaj. Prej sem imela vse. Potem pa počasi nisem mogla več nikamor, partner po desetletnem matranju ni več zdržal in šel. Sedaj ga razumem, takrat ga nisem.

Kaj je meni pomagalo?

Sedaj počasi spet postajam JAZ, tista JAZ pred izbruhom simptomatike. Sem pa še včasih precej utrujena.

Hodim na psioterapijo (enkrat tedensko), jemljem Zoloft in sproščam se na moj alternativni način.

Pri meni na žalost ni šlo brez tablet. Veš, ko se 24 let mučiš in nikamor premakneš, potem je popolnoma nesmiselno se boriti proti sebi. Nekateri pač potrebujemo tablete. Tudi jaz bi raje brez. Samo, če ne moreš normalno funkcionirati, se družiti, hoditi na morje, imeti partnerja itd., potem nima smisla.

Nisem pa vsega prebrala, zato sem mogoče kaj tudi spregledala. Niti ne vem ali imaš kakšno strokovno pomoč. Vsekakor čimprej si poišči pomoč, da ne boš imela tako uničenega življenja kot jaz.

Danes sva šli s sestro v Ljubljano. To je bilo zame včasih skoraj misija nemogoče. In jaz sem zelo uživala. Že dolgo nisem tako. In potem sestri rečem, kako je to fino, da mi ni slabo. In res, sedaj sem ponovno začela uživati življenje.

Čimprej ukrepaj! Potem boš pa spet uživala tako kot si včasih.

[Libby]

Bravo Janja!!!!!
Vesela zate   

[marina]

Janja

kako lepo j eprebrati, da po tolikih letih živiš in da uživaš!

Muci, pozdravljena tudi od mene. Naj ti bo forum v oporo!

[Jinjo]

janja
lepo je prebrati, da ti gre na bolje!
prav imaš,ko pravš zakaj bi se še naprej trudila brez tablet,če ti omogočajo lažje okrevanje... mislim, da imaš popolnoma prav. če si se matrala toliko let, si zdaj na pravi poti, ki te pelje samo še navzgor.

[Muci]

Bravo Janja 
Hvala za odgovor, mi pomaga vedenje, da nisem edini "čudak" s takšnimi problemi. (diarejo in to...)
Že pri meni traja par let, ampak 24. je pa res dolga! Dobra si, da si se zdaj tako pobrala! BRAVO punca !!! 

Ja, verjamem, da nisi prebrala vsega -šele sedaj vidim koliko sem napisla; težko mi je bilo začeti pisati o tem, ko pa sem enkrat začela, je pa kar letelo! 

Naj se še malo pohvalim; sem šla včeraj kar do urgentna zdravnika, (zame podvig, raje trpim doma v tišini) zaradi neprestanega prehitrega bitja srca, odkar jemljem cel Paroxat in ogromne kepe v grlu (+miljon drugih stranskih učinkov, ampak ta 2. sta me prestašila) in me je dal na CT, neke tablete za srce (ne vem, če bi še to jemala, saj bom imela kmalu cel kup tablet!  ) in ta teden moram v laboratorij na pregled ščitničnih hormonov -uf, to bo še podvig...   
Potem sem šla s partnerjem pa še do Rudnika v shoping za njega. Sicer sem se lahko prisilila samo do trgovin, ki so zunaj (ne v Supernovi), ker je možen hitrejši pobeg...  Pa dobro, to je zame velik napredek, sicer me je potem doma nenormalno bolel želodec, ampak sem bila vseeno zadovoljna. 

A je možno, da tablete že učinkujejo po 15. dneh? Se mi zdi, da mi je lažje...

Lepo se imejte vsi, lep preostanek dneva, pa držite se!

[ANP]

Zdravo, najprej bi rad pozdravil vse na tem forumu, že nekaj časa samo bere, in berem, ker imam preprosto občutek, da imam preveč problemov, in niti ne vem kje bi začel, recimo, da imam zelo težko obdobje v življenju trenutno, in se mi vsak cilj, katerega bi lahko pred tem obdobjem uresničil trenutno zdi nedosegljiv....

[Libby]

Pozdravljen ANP!

Lepo počasi, korak za korakom, se nikamor ne mudi. Lahko bi recimo za začetek povedal, katere cilje si želiš doseči...
Ti sam piši, ne sekiraj se, če začneš na začetku ali koncu ali vmes! Tu boš dobil podporo