Mogoče me čaka najhujše?

[Dečko]

Jagodka to imaš popolnoma prav, samo kaj ko sem takšen človek, da mi je božič zelo pri srcu praznik in rad imam, da se družina zbere skupaj, pa čeprav nismo več no, ampak še nekako to skupaj probam držati, itak mi ne rata .... 
Bog mi naj oprosti ampak iz svoje kože ne morem.... 

[Jagodka]

Ti moraš sebi oprostiti in si priznati, da letos pač ne zmoreš. Pa namesto tega praznujte kakšn drug praznik, ko se pobereš od šokov, ko se malo uredijo misli, ko boš še drugič operiran.

Lej, praznujte drugo leto gregorjevo, namesto letošnjega božiča. Res, da je toliko govorjenja okrog božiča, ampak letos le spusti zunanje slovesnosti, ki ti ne dišijo in zanje nimaš ne volje ne moči. Ravno zato, ker hočemo vse tako idilično, se nam potem vse sfiži in smo le še bolj razočarani in žalostni.

Jaz sem vedno težila pred prazniki, vse pospravit, pa potica, pa piškoti.... halo, samo kregali smo se. Letos nisem pucala nape, zavese so še poletne, potico bodo spekle babice... ne morem, amen. Čas, ki ga imam poleg službe namenjam pomembnejšim stvarem. Odnosom in crkljanju.

In obleci drugo kožo. Košček za koščkom, saj bo šlo. Vse preveč hočemo naenkrat, saj nisi le ti tak. Ampak postopoma bo treba, korak za korakom.

[Dečko]

Jah Jagodka imaš to popolnoma prav, ampak jaz sem že v začetku decembra obljubil in sem speljal, ne tako kot bi si želel, ampak dobro, bilo je vsaj prijetno in tudi to šteje. 

Bo pa novo leto popolnoma nekaj drugega.

[Dečko]

Auuuuuuuuuuuu kako imam jaz vsega vrh glave, res!

Prvo kot prve me pazijo, kot da bi bil mali dojenček, če kamarkoli gre, mi kar naprej telefoni zvoniijo, kdaj prideš,kje si, pa še to enih zakajev ...... grozaaaaaaaa, kot, da bi bil v restu res.

Včeraj sem šel silvestrovati sam,vse sem zapustil, in prišel domov bo 07.00 
Danes pa spet poslušam, pridige, če nazaj kaj rečem se skregamo, saj najbolje, da sem tiho ....... ma naj gre vse skupaj nekam .... 

[Tanjas]

Dečko iskreno se pogovori z svojimi mogoče bo boljše
dokaži jim da ti lahko zaupajo

[dragica]

dečko, tudi jaz bi ti bila skoz za petami, če bi bila tvoja mama..poskusi se malo v njeno kožo postaviti...

[alexx]

dečko, tudi jaz bi ti bila skoz za petami, če bi bila tvoja mama..poskusi se malo v njeno kožo postaviti...

Jaz tudi. Visela bi ti za vratom kot mlinski kamen. Če te ne bi imela rada, tega ne bi počela.

[masi]

Dečko s časoma bodo tvoji najbližji spoznali, da si iz krize in da funkcioniraš v življenju. Zavedati se namreč moraš, da so tudi oni v zelo hudi stiski, vem da ti je nelagodno in da se jeziš, tudi jaz sem se, saj so me po povratku iz bolnice non stop klicali, hoteli da pridem živet za nekaj časa k njim,ko smo bili skupaj so bili vedno na preži, kako gledam kako govorim in če sem bila slabe volje itak takoj panika na celi črti, da sem slaba-skratka živa groza, vendar sedaj gledam drugače in vem da so bili zelo prestrašeni in kar je še huje popolnoma nemočni saj niso za en dan naprej vedeli v kakšnem stanju bom.

[poletje]

Dečko, postavi se na njihovo mesto.
Kako bi ti reagiral po tem, ko bi tvoj otrok ušpičil takšno?

[alexx]

Masi ima prav Dečko. Zaupanje boš moral prislužiti. Veš, da te imam rada, a ta tvoja nihanja? Zjutraj se počutiš 10...čez 2 uru za bedno 3.
Moj nasvet je...prava hospitalizacija pri R. Vem, da je sposbna in ostali tudi. Ne vem pa kako bo z čakanjem. Če se boš delal, da si kar dober...pa ovinkaril...
Povej enkrat res kako se počutiš...njej.

[Tanjas]

Dečko se podpišem pod moje predhodnike

vsi ti želimo vse dobro tudi tvoji najbližji

Tanja 

[trzinka]

  Veš Dečko, ko boš sam imel otroke, boš razumel tudi mamico. Če bi se mojemu otroku kaj takega zgodilo bi moja anksa poskočila za 500%. Strah, da bi spet kaj takega naredil, da bom ostala brez njega, MOJEGA OTROKA, ki sem ga spravila na svet, ga dojila, skrbela zanj, ga učila in je brcal pod mojim srcem, ki ga imam brezmejno rada...........
  Za svoje otroke in najbližje se vedno bojimo, ker jih imamo radi, ne zato, ker bi jih sovražili. In razumem, da ti gre to na živce, ampak tako pač je, iz svoje kože pač starši ne moremo. Pretirana skrb in strah je samo zaradi ljubezni do vas, otrok.
  Raje se odkrito pogovori z mamico in se dogovorita za kompromis. Nekje boš moral ti popustiti , nekje pa ona. Ji bo pa veliko lažje, če se ji boš zaupal.

                                 Pozdrav, Trzinka

[Dečko]

Sem se doma pogovoril, da mi ne bodo skozi stali za ovratnikom.

Ne, ne v bolnišnico pa Dečko ne gre več, hvala lepa!     

[trzinka]

Bravo Dečko, tako se dela in govori!

[Gigli]

Dečko...

...zelooooo vesela zate!!!
 

lp,
gigli

[Dečko]

Hvala. 

Ja nekaj sem moral narediti, ker tko naprej več nebi šlo in smo se usedli dol, prvo z mamico, potem še z očetom in nenazadnje še z omico, ker je bilo res malo pretirano, sedaj pa je OK! 

[Tanjas]

pravilno dečko

bravo 

[Dečko]

Kako za vraga se naj jst rešim pomirjeval?? 

Zdaj sem čisto brez in mene takoooooooo matra, da je za crknit no. Jaooooooooooo Dečko kam si zabredel ..... 

[Agnes]

Dečko, res je, kar so napisali predhodniki. Žal poskus samomora ni kar tako. Tudi če si svojim bližnjim zagotovil, da si okej in da ne boš več, boš moral precej še delati na tem, da ti bodo res verjeli, da si dobro.

Poleg tega so tvoja nihanja precejšnja, vsaj kakor te je brati. Ali res na forum zapišeš prav vsako spremembo razpoloženja ali si pa res tako nestabilen? V vsakem primeru se mi to ne zdi najboljše.
Verjamem tudi, da si v veliki stiski zaradi pomirjeval. Mogoče se ne boš strinjal z mano, ampak vseeno: poskusi se zaposliti s čim, kar ti je drago. Kaj pa vem, beri, sprehajaj se, pojdi v kino, na koncert, nimam pojma, nekaj počni, kar te veseli. Najdi si kako zaposlitev ali dve, s katerima se boš ukvarjal poleg službe. Tako boš imel manj časa se ukvarjati s tem, kako ti pomirjevala manjkajo, pa tudi vsake spremembe razpoloženja ne boš več takoj opazil. Pa saj veš - bolj optimistično glej naprej, pa bo -KLIK.

LP Agnes

[ami]

dečko, ti še zdaleč nisi OK

tako si sporočal tudi nekaj dni pred poskusom samm. in par dni po odpustu... nafilan si z zdravili in to sliko zamegli... imej razumevanje do svojih bližnjih, saj ji zate zelo skrbi, ne pa da ti težijo...

kar se tiče pomirjeval - hm, tako kot pri vsem drugem - disciplina, železna, močna volja in nič drugega; to streniraj pa bo; ne se pa mučit brez potrebe... ko bo zlo hudo, vzemi

tu lahko zastaviš milion vprašanj od pomirjeval do kuhaja hrenovk, vendar je pravi naslov za ta vprašanja tvoj psihiater...