Mogoče me čaka najhujše?

[marika]

Dečko pozdravljen,

ja, sigurno se boš izvlekel. Danes si že mnogo bolj odločen in optimističen kot si bil včeraj in prejšnje dni, čeprav si izvedel slabo novico.

Vse dobro ti želim in ob naši pomoči ti bo zagotovo uspelo premagat tudi to.

marika

[Dečko]

Mah je kar kruta, meni se niti v sanjah ni zdelo, da bo ravno mene kaj takšnega doletelo pri 22.-tih letih, res ne. In najbolj me je ravno to vrglo, ko sem rekel zdravnici naj mi pove po domače, pa je rekla, da raje reče maligni melanom, ker se ne sliši tako kruto, no potem pa mi le reče kožni rak.
Saj, ko mi je brala tiste izvide in govoril itak nič ne vem kaj mi je govorila.

Pol sem še moral it dati kri, tam sem tudi celo štalo naredil, je rekla položite roko na tisti klinčev stol, jaz pa nogo tja gor začnem tiščati, ajoj ajoj , saj ona tam je itak mislila, da mi ga je zasuknilo.

Vraga no, tako na tleh že dolgo dolgo nisem bil, jokal sem pri zdravnici, jokal sem na ultrazvoku, jokal sem, ko so mi kri jemali, jokal sem, ko sem šel domov, jokal sem, ko sem prišel domov, .... zdaj ne morem več, res ne, nimam moči imam pa voljo!  

Zdaj grem k osebnemu zdravniku, po Lexaurinčke, nekaj rabim, ker se bojim, da me bo čisto psihično uničilo, težko je biti ob takšnem optimističen, ampak saj se trudim no, malček mi gratuje.

Alexx, ja res je čisto na začetku in dermatologinja je rekla, da gre prvo kot prvo meni zahvala, ker svoje telo tako dobro spremljam.  

Čist sem razštela, joj joj joj, zdaj že denarnice in mobitela ne najdem.  

[slaya]

Me spominjaš name ko sem imel tudi en mal neprijeten pregled, ki pa se je na srečo končal s kroničnim vnetjem kar tudi ni prijetna zadeva.

Kot sem ti že napisal se take kožne zadeve danes, da lepo zdravit sploh pa če so v začetni fazi.

Drži se..

[kremenko]

Vse bo še dobro moj dragi prijatelj...

[masi]

...Dečko bom še tu enkrat napisala, zdravnica je optimistična, tako da zaupaj njej in sebi, ne vem kako ti je, verjamem pa da ti je težko in da premišljuješ vse možne scenarije-mi strahci smo sploh geniji v scenarijih.


velik objeeeemček in ti samo piši 

[alexx]

Dečko...jaz sem celo raziskavo naredila.. In po izvidih boš živel še najmanj 8 let. 

Najnovejše raziskave:

CLARKOVI NIVOJI 8-LETNO PREŽIVETJE ()
I 100%
II 96.3%
III 76.1%
IV 60.7 %
V 38.5%

Čez 8 let bo pa itak juhuhu novega.

[ribič]

Dečko drži se!

[Betka]

Dragi Dečko,
čeprav te ne poznam, sočustvujem s tabo. Verjamem, da ti ob taki novici spodnese tla pod nogami. Po mojem je dobro, da se izjočeš, iztuliš, izkričiš....daj ven svojo bolečino in strah. Vzemi si čas zase, da se pomiriš in pretehtaš svojo situacijo. Poglej pozitivne točke, ki so ti jih napisali forumovci in še enkrat si čestitaj, da tako skrbno spremljaš svoje telo.

Betka

[dragica]

ups, so-savinjčan, madona, nisem opazila, kaj si sirotek fasal...jaz te pa tako veselo po papirje za zavarovanje pošiljam...lej, daj ti ven ta šok..jokaj, ni panike..pa kaj, če si raztresen...so ti pa pred menoj napisali, da je tole ozdravljivo..tako da ej, stari, kozarec je napol poln

[Jagodka]

Dečko, še moja podpora. Le po forumu, pa vseeno.

To da si v takem stanju razštelan je povsem normalno. Hudo bi bilo, če ne bi bil. Berem, da si bolj optimističen. Super. Zdaj veš kaj je s tabo in se s tem lahko spoprimeš. In ti to zmoreš.

Če prav razumem je tvoj nivo I. Po moje lahko tisti Alexxini 8 še 0 zraven pripišeš. Medicina napreduje in v naslednjih letih bo gotovo še bolj.

Drži se.

[Dečko]

Samo kako ti lahko zdravje čez noč spremeni pogled na svet, res.
Mene sicer priznam tole popolnoma strlo, sem na tleh.
Na drugi strani pa vidim kako mi sije sončece in pravi Marko bo boljše.

Še zdaj sem šokiran in pretresen, da imam res diagnozo rak.  

Vikend je pred vrati, ne vem kako bo kaj, upam, da dobro.
Sem v bolniški do konec meseca, pa ne vem, mogoče bi raje delal.

Vseeno sem še kljub temu pretresen, prestrašen, zdaj imam pomirjevala doma, pa me je strah vzeti.
Da se mi spet nebi ponovilo to, da bi zapadel v odvisnost.

Vsi doma so šokirani in pretreseni, sploh ne morem dojeti.

Mogoče bi bilo bolje, da o tem nebi spregovoril in zadržal zase.
Marsikomu sem zatežil in mu mogoče poslabšal dan.
Po drugi strani pa si pravim, da je prav, da sem spregovoril.

Ne vem .....  






Dečkec  

[Lisha]

Še zdaj sem šokiran in pretresen, da imam res diagnozo rak.  

Dečko, vem, da ti ni lahko... Nikomur ni, ko sliši diagnozo rak. A vendar, nikakor ne obupaj. Že samo v naši mali državici je letno nekaj tisoč primerov raka, le govori se o tem ne prav veliko (no, pa v zadnjem času vse bolj). A ljudje večinoma preživijo - če je bolezen dovolj zgodaj odkrita in zdravljena, se v večini primerov pozdravi in ljudje po njej spet normalno zaživijo. Pri tebi je bila odkrita zgodaj, kot si nekje omenil, torej imaš prav vse možnosti, da se povsem pozdraviš.

Sem v bolniški do konec meseca, pa ne vem, mogoče bi raje delal.

Imaš svoje podjetje, ne? Torej si sam svoj šef... pa delaj, če boš lažje prenašal dneve na ta način. Konec koncev lahko, če boš vseeno ugotovil, da bi ti bilo bolje doma, še vedno nehaš in koristiš bolniško. Marsikoga delo res zamoti in odvrne negativne misli in tesnobo.

Mogoče bi bilo bolje, da o tem nebi spregovoril in zadržal zase.
Marsikomu sem zatežil in mu mogoče poslabšal dan.
Po drugi strani pa si pravim, da je prav, da sem spregovoril.

Prav je, da si povedal ljudem okoli sebe, ljudem, ki so ti blizu. Veš kakšno breme bi bilo to zate - nositi v sebi in se skrivati za brezbrižnim obrazom. Tako pa te ljudje razumejo... vejo, kaj te tare in se ne rabiš pretvarjati.

Dečko, ne obupaj... 

[ami]

Dečko, živjo

miruj! svežo rano imaš in ni čudno da te boli, pa še na tako občutljivem mestu; za vsako rano velja, da moramo mirovati in občutljivega mesta ne smemo dodatno obremenjevati...

zdaj je akutna stvar - rana po operaciji oz. postoperativno stanje; počivaj, leži, .... nič hudega, če si po tistem zdravilu, ki so ti ga dali zaspan... morda je bolje, da zdaj čim več spiš... pomirjevalo tudi vzemi, saj se ga ne boš tako hitro navadil... hočem povedati, da se zdaj posveti temu, kar je akutno in v tem trenutku najbolj pomembno.... z vsem ostalim se boš lahko kasneje ukvarjal

kat vidim iz (http://www.onko-i.si/uploads/articles/2-2002-rudolf.pdf) imaš zelo dobro prognozo... bodi pogumen in vse bo še v redu... drži se predpisane terapije in za primerno zdravilo raje vprašaj svojo osebno zdravnico ali magistro v lekarni... saj lahko pokličeš po telefonu, simpatičnemu fantu kot si ti, bodo zelo radi pomagali...

še za konec, moja starša sta oba imela kožnega raka; po operaciji sta še dolgo živela brez problemov... mama je sicer kakšnih 15 let kasneje umrla za rakom, ampak ne kožnim, oče pa po 25 letih od starostno opešanega srca... vidiš, šel je kožni r. je šel mimo njiju.... ti le dobro opazuj spremembe in poišči dobrega, res dobrega zdravnika.... vso srečo, ti želim, pa anksioznost in depresijo poskusi zdaj pustit na stranskem tiru... še psihiatra povprašaj za nasvet, saj takšen stres vpliva tudi na tvojo psihodiagnozo... držala ti bom pesti

[ami]

Prav je, da si spregovoril in tako naj tudi ostane še naprej; seveda so tudi domači v šoku, vsak, ki bi izvedel kaj takega, bi bil... se boš pa kmalu navadil, bolečina bo jenjala in kmalu boš tak, kot si bil

[moonica]

mene kar pri srcu boli odkar sem tole prebrala ... prav lahko si mislim kako ti je ... še dobro se držiš Dečko, voljo imaš, to je super ... ti kar jokaj, če tako čutiš in nam piši, počasi boš zlezel iz teg ven, zdaj te je šokiralo, koga pa ne bi ... se bo vse uredilo, madona mora se ... je pa res dobro, da spremljaš, opazuješ svoje telo in si hitro šel vse bo Dečko, si močan, poglej malo kaj je vse za tabo ... še to bo!
madona, jaz diham ko norc, mi je prou hudo no ... pa še sama imam (sploh zadnje cajte) polno misli o raku, kaj če to, kaj če ono ... eh, ne bom morila ... Drži se Marko, smo s tabo!!!

[Dečko]

Občutek ob tem je res grozen, jaz sem vedno govoril, da mene pa že kaj takšnega ne more doleti, a lej vraga točno me je.

Saj klinc cmerit se več ne morem, v glavi imam popolno štalo, vse razmetano, raztreseno, vsaj mobitel sem našel, denarnico in ključe še pa vedno iščem.
Hvala bogu mi doma in domači ter tisti prijatelji, ki jih imam mi stojijo ob strani, pa seveda ste Vi tukaj sami sončki. Nekako bomo že to pregurali, ni vrag da ne, pa če bo treba iti na konec sveta, bom pa šel.

Res je voljo imam, moči trenutno ne, ampak saj ta bo tudi prišla. Nekako sem se sedaj umiril, malo odremal in vzel tablete, pač ne gre trenutno brez. 

Je pa hudo res, sploh gledam moje domače, vsi tko poklapani a nekako se mi kar nsamihajo, pa se nasmiham jaz nazaj, le bog si ga vedi kaj jim roji po glavi.

Ravno zdajle premišljujem o tem, kako se ti v trenutku vse spremeni, ko ti postavijo takšno diagnozo kot so jo meni, začneš na svet gledati malček drugače.

Verjetno bom svoj način življenje popolnoma spremenil, verjetno bom spremenil tudi prehranske navade in poizkušal zaživeti od zdaj naprej, kot da sem se ponovno rodil.
Lahko bi bilo 100 x huje, a očitno mi je bog naklonjen. 

[vesnav]

Je.

Če kaj rabiš, veš, da se lahko oglasiš.

Držim pesti,

Vesna

[pupika]

Mislim nate in verjamem, da bo vse lepo in dobro izteklo.
Pošiljam ti virtualni objem, pravega dobiš v ponedeljek 

[Dečko]

VesnaV in Pupika, hvala!!! 

[MC]

Zdravo Dečko....

hočem ti le sporočiti, da mislim nate... Rak je beseda, ki marsikoga popolnoma paralizira. Tebe ni.. 

Če kar koli rabiš, javi...