panicna motnja

[Simona29]

Pozdrav.
Sem nova na forumu... Trenutno se  nahajam v taki situaciji, da res nevem s cim naj si se pomagam.
Zacelo se je 2 mesca nazaj. Panika me je grabila samo ce sm bila npr. v trgovskem centru. Potem so se tezave zacele stopnjevat. Tako da sem bila primorana it do zdravnika ki mi je predpisal helex in antidepresive. Nisem se zacela znjimi ker se bojim stranskih ucinkov. So pa te strahovi tok delec prsli da sem pocutim najbol varno duma, koker grem od hise morm imet ob sebi osebo ki mi daje obcutek varnosti. Ker drugace me takoj grabi tesnoba, strah..in verjetno tudi strah pred panicnim napadom.
Je pa res da sem bila zadnje leto pod velikim stresom, sploh v sluzbi.. Ima mogoce kdo kaksen nasvet kako naj premagam to..Hvala in lep pozdrav

[IronMan]

Pozdravljena,

malo prej sem napisal nekaj izkušenj o panični motnji pod temo "Nenavadni občutki in strah pred izgubo razuma", si lahko prebereš.

LP, IronMan 

[Nives]

Pozdravljena!

V pomoč ti je najbolj lahko psihoterapija ali/in antidepresivi. Če se ti težave stopnjujejo je po mojem smiselno čimprej začeti z zdravili, ker psihoterapija deluje na daljši rok. Res je, da na začetku ni prijetno, ampak tudi stranski učinku minejo. S pomirjevalom si lahko prve 2-3 tedne precej pomagaš. Moja izkušnja in izkušnja prijateljice, s katero sva skoraj vzporedno "doživeli anksioznost" je taka, da je z odlašanjem z zdravilI samo slabše in se dlje časa traja vse skupaj potem, da se vrneš v ravnovesje. Jaz si pomagam tudi sama...skušam si bit v podporo in malo gledam na življenjski slog.
Drugače pa glavo pokonci! Teh naših stanj je očitno zdaj precej in vedi da se da izvleči 100%.

Vse dobro ti želim! 

[Sfear]

Psihotetapija je ok ce jenterapevt izobrazen v zdravstvu.  Ti z raznih placljivih sol nimajo pojma in ti lahko naredijo velimo skode.  S tableti je tako da ko bos v hudem stanju bos jih jemala.  Dokler je v stanju persen forte se ni za skrbeti.  Meni ne pomaga proti anksoiznosti niti max doza antidepresivov in antipsihotikov v dozi da nekoga ki ne jemlje uspava za cel teden.  Ja te težave so kar naporne. Ce je hudo predlagam hospitalizacijo

[Maja22]

Meni je prijateljica predlagala, naj začnem jemati zdravila in hoditi na psihoterapijo. Tudi psihiatrinja mi je rekla naj v takem primeru, da ne zmorem ven vzamem pomirjevalo, ker bi bilo škoda, da bi zaradi tega ostajala doma. Dejala je, da se naj skušam čim več družiti s prijatelji, zaradi katerih se bom tudi lažje odpravila ven. Se pa je tudi pri meni to začelo zaradi prevelikega stresa, v katerem sem se znašla.

[1983san]

Simona29 kot da bi brala zgodbo sebe. Tudi jaz sem se bala trgovin, bala sem sploh zapustiti dom. Ko sem se približala avtu da grem po otroke v šolo oddaljeno 3 km sem mislila da me bo pobralo.  Vsemu temu se je pridružila še omotičnost ki traja zadnjih 7 mesecev neprenehoma. Tudi jaz sem se bala bala antidepresivov in stranskih učinkov,, po drugi strani pa sem vsak dan jedla Lexaurine... Ko pa sem videla da brez nebo šlo saj so mi po glavi švigale strele, nisem več oklevala. Šla sem do drugega psihiatara, prišla domov in brez premisleka vzela prvo tableto AD-ja. V veliko pomoč mi je , bila ta stran in podpora  tistih, ki so šli skozi to. Danes je 28. dan odkar jemljem AD-je. Straha ni več, stranski so tudi šli stran, zadnje tri dni se mi ni niti enkrat zdelo da sem omotična, skratka spet živim...
Tako da kar pogumno ne čakat.

[Sfear]

pomembno je dobiti ad ki ti ustreza. drugače se lahko ukvarjaš z še večjimi težavami kot je osnovna. vsaj pri meni je bilo tako. stranski učinki so pri meni trajali 5 do 6 tednov. ko so popustili je enako kot prej navkljub adjem. sem rekel da bi jih ukinili in zdaj je problem ker če jih ukinemo se lahko stanje bistveno poslabša. to pomeni prej je bilo za en k. sem začel jemati ad-je in sem bil 2x v k. potem sem dobil antipsihotike ker niti ponoči se nisem mogel umiriti in se počutim 3x v k. pravijo da če ukinemo ad je je velika verjetnost da bom 5x v k. zato se še odločam. najbrž sem se najboljše počutil preden sem vzel bilokatero tableto. zakaj . vsakdo naj se sam odloči, to je samo moja izkušnja

[skylost]

Simona29 pozdravljena med nami.
Moja zgodba je na kratko opisana pod temo Panična motnja (malo spodaj pod tvojo). Preberi, mogoče ti kaj pride prav.
Uglavnem na kratko: jaz se nisem odločila za AD in mi ni žal. Sem pa šla res trnjevo pot, simptome sem dala skozi čisto vse po knjigah napisan, pa mogoče še kakšnega več. Med drugimi tudi nenehen strah, da bom umrla in da sem nekaj bolana, zdravniki pa obračajo z očmi, ko me vidijo, saj so izvidi vsi bp.. Meni osebno KVT ni kaj preveč pomagala, najbolj mi je pomagala narava (šport - hoja, hribi, tudi v dežju  ), vodeno sproščanje (ko je bilo hudo tudi večkrat na dan), od jeseni lani hodim na jogo, ki jo obožujem. Aja pa še podpora moža in sina, to me je gnalo naprej. No sedaj po dobrem letu in pol po prvem paničnem napadu lahko rečem, da sem 90% boljše  . Še me včasih zajuga sem in tja, ampak si dopovem, da je to samo anksa in hitro mine. Edino bolečine tu in tam me še malo begajo in mi včasih kr pokvarijo razpoloženje. So še vedno vzponi in padci, vendar hitreje minejo (padci) in bolj se znam soočiti z njimi.
Naj ti pa povem, da je delo na sebi dolgoročno, rezultati so vidni čez kar nekaj časa (po enem letu pri meni), ampak brez tega ne boš šla ven iz tega sr.... (AD-ji so samo delna kratkotrajna pomoč)!!
Sem pa tudi spremenila pogled na življenje, ne obremenjujem se z nepomembnimi stvarmi, ne težim več k perfekcionizmu... in to mi kar olajšuje življenje  .
Če te kaj zanima, mi lahko pišeš na ZS, bom z veseljem odgovorila.
Lep dan  .