Brskamo po arhivu

[Lost]

Od tesnobe do panike

Tesnoba s številnimi in različnimi znaki lahko prizadene vsakogar in se v najbolj izraženi obliki izrazi kot panični napad.Razbijanje srca, občutki dušenja, potenje, tresenje, vrtoglavica, glavoboli, mravljinčenje in neprestani strah zaradi pričakovanja ponovnih napadov ter izogibanje določenim okoliščinam in dejavnostim zmanjšujejo kakovost življenja ter ožijo bivanjski prostor prizadetih in njihovih najbližjih.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

O zdravljenju duše - depresija

Na poti od spoznanja, da nekaj ni v redu z nami, do prve stopnje zdravljenja se lahko pojavi hud notranji boj – kdo pa bi rad sebi in drugim priznal, da je ‘nor’, si mislimo.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Gugalnica - Žiga Valetič

Gugalnica je naslov novega mladinskega romana v obliki stripa avtorjev Žige Valetiča, ki je napisal scenarij, in striparja Gašperja Rusa. Delo obravnava zahtevno problematiko samomora, in sicer skozi oči otroka. V zgodbi se fant, čigar oče je končal življenje s samomorom, kot odrasel moški sooča s tem, kako naj hčeri na primeren način pove, da je njegov oče naredil samomor. Tako najprej skozi njegove otroške, potem pa odrasle oči spoznamo, da takega dejanja »do konca ne preboliš nikoli«.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Dr. James Charney - psihiater, specializiran za otroško in družinsko psihologijo

Vsaka generacija otrok prinaša nove izzive, vrednote in probleme. Spremembe so najbolj opazne pri problematičnih otrocih, kar potrjuje dr. James Charney. Upokojeni profesor z univerze Yale je psihiater, specializiran za otroško in družinsko psihologijo. »V več kot polovici primerov vir problema izhaja iz staršev. Enako je potem pri rešitvi. Če ustrezno spremenimo starše, pomagamo tudi otrokom,« je njegova osnovna modrost.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Čustveno opismenjevanje: tesnoba ali anksioznost

Občutek tesnobe je zelo težko opredeliti, zato je to čustvo eno od tistih, ki jih ljudje najmanj razumejo. Ljudje občutijo tesnobo, kadar ocenijo, da niso kos življenjskim nalogam, pred katerimi stojijo. To pomeni, da menijo, da se niso zmožni kosati s svojimi življenjskimi razmerami. V tem smislu je tesnoba nekakšna trema pred celotno življenjsko situacijo.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Mama Zofa, dovolj imam, vsega imam dovolj...

Na telefon za obporodno obdobje vsako leto pokliče od 400 do 600 otročnic, ki Mamo Zofo zasujejo z vprašanji: ali se sploh odločiti za nenačrtovano materinstvo, kaj storiti, ko je jasno, da z otrokom ne bo vse, kot je treba, in kaj storiti, ko te zaradi pretirane skrbi za dojenčka tako duši v prsih, da ne moreš ne jesti ne spati.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Polnočni klub - Panična motnja

Svet se je tako hitro spremenil, da se človek ne uspeva prilagoditi. Številnih nevarnosti, predvsem fizičnih,na katere smo se skozi tisočletja razvoja in prilagajanja pripravljali, danes ni več. Pojavljajo pa se druge, ki v nas povzročajo stres, strah in neredko paniko. Več kot 3% ljudi se že srečuje s tako imenovanimi paničnimi motnjami, ki človeku najprej poslabšajo kakovost življenja, mu zmanjšujejo svet in lahko vodijo tudi k samomoru. Doletijo lahko vsakogar, ne glede na spol, izobrazbo in način življenja. Kako se soočiti s paničnimi motnjami, kako jih preprečiti, kakšne so izkušnje terapevtov in kakšne ljudi, ki so trpeli za paničnimi motnjami, se bo v tokratnem Polnočnem klubu z gosti pogovarjal Zvezdan Martič.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tabletke za srečo

»Brez Zolofta ne bi zmogel,« prizna Peter. Zjutraj je vzel tableto, zdaj je spet poln življenja. Tablete je začel jemati pred letom dni, potem ko sta z ženo Andrejo obiskala zakonsko posvetovalnico. Imata se rada, a bremena so se zadnja leta nakopičila. Začelo se je pri njej. Da bi svoje kovinskopredelovalno podjetje obdržala nad vodo, je morala vzeti hipotekarno posojilo. To se je seštelo s posojilom, ki sta ga za hišo najela pred petimi leti, v času debelih krav.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Odgovor društva DAM - Tabletke za srečo

V Društvu DAM, društvu za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, smo že vrsto let priča podcenjevalnemu odnosu do ljudi, ki jemljejo antidepresive. V družbi so to namreč zdravila, ki so smatrana za "hitro rešitev, ki pa ne reši problema". Izjave, kot so, citiramo dr. Aleksandra Zadela: "Če se ljudem pokvari avto, so pripravljeni odšteti 400 evrov za popravilo, ker brez vozila pač ne morejo živeti. Da bi enako vsoto namenili za terapijo, to pa ne. Lažje je vzeti tablete...", ki je bila v poudarjenem tisku izpostavljena na prvi strani članka, na žalost ne pripomorejo k boljšemu poznavanju in razumevanju antidepresivov. Zgolj prispevajo k občutku krivde tistih ljudi, ki so jih primorani jemati, saj jih nihče kot za šalo in z velikim veseljem ne poganja po grlu, da bi doživel nevemkakšno srečo. In obenem za mnoge, premnoge ljudi tak pogled na antidepresive pomeni tudi sram pred jemanjem, občutek osebnega neuspeha in poraza, ker svojih težav niso bili sposobni rešiti drugače.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Novo gradivo o Obsesivno kompulzivni motnji (OKM)

Prepis predavanja "Vse kar ste želeli vedeti o OKM, pa si niste upali vprašati " Definicija OKM, vzroki ,potek,  opis ,zdravljenje. Preberite, prenesite datoteko ali si sprintajte ! Spomladi 2013 je prof. dr. Mojca Z. Dernovšek, spec. psih. izvedla sijajno predavanje o obsesivno kompulzivni motnji (OKM).

V tem članku boste našli prepis iz njenega predavanja, v katerem so predstavljeni najpomembnejši podatki o OKM. Preko definicije pojmov obsesij (prisilnih misli) in kompulzij (prisilnih dejanj, ritualov) se poglobimo v posamezne vsebine simptomov, njihovo izraženost in dejavnike, ki odločajo o najboljših terapevtskih pristopih. Opisujemo najpogostejše in najbolj preverjene oblike zdravljenja z nekaj primeri.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Socialna anksioznost

Ne gre za sramežljivost, gre za bolezenski strah, da se bodo s svojim vedenjem hudo ponižali ali osramotili.

V današnjem času se z anksioznostjo in tesnobo srečujemo na vseh nivojih družbe, saj je dinamika ekonomskosocialnih razmer takšna, da ne optimalizira človekovega psihosocialnega stanje, ampak zaradi negotovih življenjskih razmer ustvarja nenehno napetost, ki je posledica tako recesije kot tudi deprivacije nasploh.Napetost vpliva na človekovo psihosocialno dojemanje sebe in sveta, povzroča občutek negotovosti in ogroženosti ter vzbuja resnične ali namišljene strahove.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

S psihoterapijo življenje postane bolj lahkotno

Psihoterapevt je pacientu sopotnik, ki mu posveti na kamen na njegovi poti in mu nudi podporo, a kljub temu pacient pot prehodi sam. Smisel psihoterapije je, da si sami postavljamo vprašanja in ob podpori terapevta iščemo odgovor nanje. Na nek način psihoterapevt nudi nadomestek nekega odnosa, ki nam omogoča speljati našo individuacijo. Že samo to, da nas nekdo sliši, je lahko nova in pozitivna izkušnja. Brez nasvetov in brez ocenjevanja. Gre za brezpogojno sprejetost, ki pa ima začrtane svoje meje. V odnosih se večino časa ukvarjamo s tem, kako bomo nekoga spremenili, a te pravice nima nihče. Imamo pa pravico spremeniti sebe, svoj odnos do okolice in ljudi ter tako spremenimo tudi odnos. Bistveno je, da znamo postavljati meje pri sebi in jih ne postavljati drugemu ter tudi sprejeti meje drugega.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Se morda tudi vaš otrok spopada z depresijo?

Veliko ljudi še vedno verjame, da so otroci premladi, da bi lahko bili depresivni, vendar pa ta pogosta duševna motnja ni omejena na starost in jo imajo celo dveletni otroci.Po podatkih ameriške Akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo (Academy of Child and Adolescent Psychiatry) približno pet odstotkov ameriških otrok in mladostnikov v vsakem trenutku trpi zaradi depresije.

Depresijo lahko pri otrocih hitro spregledamo. Osnovni simptomi depresije so žalost, občutek brezupa in spremembe razpoloženja, sicer pa so različni in se spreminjajo glede na starost otroka.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresija - bolezen na pohodu pri sladkornih bolnikih

To nekoliko provokativno vprašanje zastavljam vsem nam, ki srečujemo sladkorne bolnike v ambulantah in poznamo njihove stiske. Ali je žalost zaradi postavljene diagnoze že depresija? Ali je negotovost ob spremembi terapije, ob prehodu na insulin morebiti huda depresija? Komplikacije sladkorne bolezni so številne, ali mora bolnik ob njih tudi duševno trpeti?

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tesnoba

Za depresivnimi motnjami trpi že četrtina prebivalstva. Do leta 2020 bodo postale drugi največji svetovni zdravstveni problem, takoj za boleznimi srca in ožilja.Charles Bukowski, poet urbane tesnobe, je nekoč zapisal: »Kako hudiča naj bo človek srečen, če mora ob pol sedmih zjutraj, potem ko ga prebudi budilka, skočiti iz postelje v obleko, se prisilno nafutrati, usrati, uscati, si umiti zobe in se počesati ter vstopiti v bitko s prometom, da bi prišel tja, kjer v bistvu ustvarja dobiček za nekoga drugega, ob tem pa se od njega pričakuje še hvaležnost, da to lahko počne?«

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Antidepresivni učinek svetlobe

Zimska depresija je pogostejša v geografskih širinah, kjer je pozimi zelo malo sonca, denimo na Finskem in Aljaski. Tudi pri nas nismo izvzeti. Pokojni psihiater dr. Andrej Marušič je ugotavljal lokalne razlike po Sloveniji. Na Primorskem je manj samomorilnosti in depresij kot v drugih regijah, kar gre pripisati tudi količini svetlobe in vlogi podnebja na počutje ljudi.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski

Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Pretresljiva izpoved slovenskega dekleta

22-letna Neža želi s svojo izpovedjo mladostnikom v stiski pokazati, da obstaja luč na koncu tunela. Po več letih samodestruktivnega vedenja je sama danes povsem običajna in srečna študentka. Neža zaradi stigmatizacije, ki pri duševnih stiskah obstaja, svoje prave identitete ne želi razkriti. Želi pa povedati svojo zgodbo – to pa zato, ker ima srečen konec. "Rada bi povedala, da vsega tega ni nemogoče premagati," večkrat ponovi med pogovorom. "Ni pa treba, da gre vsak, tako kot jaz, ravno čez vse ovinke," se nasmehne. "Ko si ujet v začaran krog, se ti zdi situacija brezizhodna, zdi se ti, da ne more biti drugače. Pa je lahko," poudari.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka

Dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Inštitutu za varovanje zdravja, se že več kot desetletje ukvarja s temo, ki je še vedno po malem tabu – s samomorom. Sodelovala je v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih pa tudi pri pripravi in izvedbi preventivnih programov s tega področja. Na zadnjem svetovnem kongresu suicidologov v Oslu je s sodelavci predstavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da mediji niso gluhi za opozorila stroke, če so ta utemeljena in primerno predstavljena. Poročanje o samomoru se je namreč v zadnjem času bistveno izboljšalo.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ko so ulice polne, se nekateri počutijo še bolj osamljene

V zadnjem času se je zgodilo kar nekaj družinskih tragedij, do katerih morda ne bi prišlo, če bi ljudje prepoznali stiske posameznikov. Spomnimo se samo umora in poskusa samomora v Limbušu ter tudi mlade mamice, ki je s še ne dveletno hčerkico namerno zapeljala v Slivniško jezero in umrla, medtem ko je deklico reševalcem uspelo rešiti, a je nato prav tako umrla. Zlasti Štajerska in predvsem Koroška sta tisti regiji, ki sta že več let v samem vrhu po številu samomorov. Strokovnjaki ravenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so zato toliko bolj zaskrbljeni, ker se je nanje v zadnjih dneh obrnilo veliko ljudi, ki so se znašli v stiski, iz katere sami ne najdejo izhoda. A bi jim, če bi okolica prepoznala njihovo stisko, morda lahko še pravočasno pomagali.

Preberite več na portalu --->>