Brskamo po arhivu

[Lost]

Živeti resnično življenje 

Ste se kdaj vprašali, kaj je tisto, kar vas na poti k zrelemu sebi ustavlja? Ali se sploh zavedate množice svojih čustev in v kakšnih odnosih ste s svojimi najbližjimi? Kako daleč je vaša zavest o potrebah notranjega otroka? Z Alenko Rebulo, pesnico, pisateljico in strokovnjakinjo na področju psihologije, ki svoje profesionalno ustvarjanje posveča globinski psihologiji ter vprašanjem vzgoje, izobraževanja in samovzgoje, sva razvili pogovor o iskanju odgovora na vprašanja, ki že dolgo mučijo človeško dušo in zastirajo pogled na dimenzije duha, ki lahko pride do izraza le, ko zapustimo krč preteklosti.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

K izgorelosti so bolj nagnjeni perfekcionisti in vestni ljudje

Vsi smo ogroženi, če smo pod stresom, in lahko izgorimo, če ne poznamo dovolj sami sebe, če ne vemo, kako se stres kaže pri nas, in če se ne znamo sprostiti. So pa nekateri poklici in okoliščine, ki nas lahko delajo bolj dovzetne za stres in izgorelost, in sicer če gre za zahtevna dela z ljudmi, časovne pritiske in (pre)hiter tempo dela z neodložljivimi termini, če je delo slabo organizirano, če so informacije pomanjkljive, če ne poznamo svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu, če ne moremo vplivati na organizacije svojega dela, če je delo zelo enolično, nočno in izolirano brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako prečistiti "shrambo" spominov

Veverice od pomladi do jeseni polnijo shrambe z dobrotami, s katerimi se gostijo pozimi. Podobno je z nami, kadar zavlada kriza. V upanju, da bomo našli kaj, kar nam bo prišlo prav, pobrskamo po omarah, shrambi in podstrešju. In res, tam se najde marsikaj: fotografija, ki nam obudi spomin na lep dogodek iz preteklosti, skoraj nov pulover, ki ga že nekaj let nismo nosili, "izgubljen" dokument, konzerva tropskega sadja, ki nikoli ni prišla na jedilnik, in še marsikaj dobrega in uporabnega. Med raziskovanjem teh redkeje obiskanih prostorov pa najdemo tudi kup krame, ki nam, zdaj nam je jasno, nikoli več ne bo prišla prav.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Skrb za preživetje ne koristi duševnemu zdravju

Miha Klinar, socialni delavec v psihiatrični bolnišnici Begunje V današnji družbi ni lahko biti star. Polovica upokojencev živi v izjemno težkih razmerah, ugotavljajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Ne le denarne, starejše vse pogosteje pestijo tudi duševne stiske. Začne se s pozabljivostjo, otožnostjo, razdražljivostjo. Poti v običajno življenje ob takšnih pripetljajih pogosto ni več. Ta novica pa bolj kot starejše prizadene njihove svojce, ugotavlja socialni delavec v begunjski psihiatrični bolnišnici Miha Klinar. .

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ne dovolite, da vam pesimizem kroji življenje

Nekaterih ljudi izguba službe ne spravi iz tira, in čeprav se stvari ne odvijajo tako, kot bi si želeli, v prihodnost zrejo z optimizmom. Drugim se nasprotno ob izgubi zaposlitve poslabša njihovo zdravstveno stanje. Zakaj se nekdo z izgubo službe sooči konstruktivno, drugi pa pade v depresijo?

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresija napada tudi otroke in mladostnike

Duševne stiske so sestavni del življenja, zato je pomembno, da se v odraščanju oborožimo s sposobnostjo spopadanja z izzivi, poudarja dr. Saša Poljak Lukek: »Otrok, ki bo dojel, da so vsi občutki obvladljivi, bo tudi kot odrasel ob strahu in stiski našel učinkovit odziv. Če občutkov ne bo znal pomiriti sam, bo poiskal pomoč v zanj pomembnih odnosih. Če niti tam ne bo odgovora, bo imel toliko poguma, da bo poiskal strokovno pomoč. Priznati lastno nemoč pa je prvi korak na poti zdravljenja depresije!«

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Stres v otroštvu, 
tesnoba v mladosti

Deklice, za katere so v prvem letu življenja skrbele matere, ki so trpele za depresijo, imele težave v odnosu ali s financami, bodo kot malčice verjetno imele višji nivo kortizola, stresnega hormona, do začetka najstniškega obdobja pa se bodo od vrstnic razlikovale še po drugačnem razvoju možganov, saj je stres vplival na dve področji, povezani s čustvi in nadzorom nad njimi. To je povezano z občutji tesnobe in simptomi depresije že pri rosnih osemnajstih, je pokazala raziskava. Pri mladih fantih tega niso opazili.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

“Če ne bi imela migrene, bi že zdavnaj izgorela”

Mojca Zvezdana Dernovšek. 
Psihiatrinja o tesnobah, ki jih preživljajo ljudje med prazniki, in o tem, kako premagati strahove. “Vse je v glavi. Življenje je treba vzeti v svoje roke,” pravi.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Mati z otročičem v naročju je precenjen ideal brezpogojne sreče

»O obporodni depresiji, s katero so sooča okoli 20 odstotkov otročnic, se še pred dvema desetletjema ni govorilo in ni vedelo skoraj nič, čeprav takrat ni bilo depresij nič manj kot danes. Le ženske so se z obporodnimi duševnimi stiskami mučile same in si očitale, da je z njimi nekaj narobe, ker ne zmorejo uživati v opevanem idealu velike sreče – matere z dojenčkom v naročju,« ugotavlja doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, specialistka klinične psihologije, ki se je v porodnišnici Ljubljana pred četrt stoletja zaposlila kot prva klinična psihologinja za področje ginekologije in porodništva na vsem območju Jugoslavije. Dodaja, da v našem okolju kljub visoki ozaveščenosti in zgodnjemu prepoznavanju teh stisk še vedno ne odkrijemo in ne zdravimo približno sedem odstotkov porodnic, ki se zato z duševnimi stiskami, ki pogubno razjedajo tudi družinske odnose, spopadajo same.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Zanjo se moramo potruditi, jo spodbujati in gojiti v svojem življenju

V sodobni družbi si večina ljudi prizadeva, da bi živela srečno, in vidi v sreči veliko vrednoto. Kaj pravzaprav ljudi osrečuje in kako doseči srečo? O tem govori Velika knjiga o sreči, v kateri je urednik Leo Bormans zaprosil številne izvedence s področja pozitivne psihologije, naj na kratko opišejo, kaj o tem govorijo izsledki znanstvenih raziskav. Povzemamo nekaj zanimivih zaključkov.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Samopoškodovanje: Izraz čustvene stiske otroka

Samopoškodovanje je premišljeno, prostovoljno dejanje kjer poškodujemo svoje telesno tkivo z namenom spremeniti svoje čutenje in brez zavestne namere storiti samomor.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresija pri otroku

Razširjenost depresije je različna glede na starost otroka, predvsem pa je prisotna v populaciji otrok z različnimi nevrološkimi ali pediatričnimi boleznimi. Vzrok depresije pri slednjih je predvsem v hospitalizaciji in separaciji od staršev. Za depresijo pri otrocih so značilne predvsem somatske težave, razdražljivost in socialna izolacija. Pogosto so pridružene tudi motnje spanja in hranjenja. Depresija tako odraslega, kot tudi otroka prizadane celostno. Vpliva na otrokovo telo, na misli, na čustvovanje, na vedenje ter na medsebojne odnose.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Vsi smo (kdaj) nori, le da se nekateri bolje obvladujemo

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: Ljudje, ki trpijo zaradi mejne osebnostne motnje, so otroške duše, ujete v odraslem telesu.Življenje ljudi z mejno osebnostno motnjo pogosto spominja na vožnjo z vlakcem smrti v lunaparku; vzponi in padci se izmenjujejo tako mimogrede kot v akcijskem filmu – in za sabo puščajo razdejanje. Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pozna tisoče takih zgodb, brezna bolečine in stiske, a je kljub temu polna upanja in ga brez kompromisa razdaja.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Knjige na recept: O tveganju se posvetujte z zdravim razumom

Vsebina mnogih knjig za samopomoč je osladno predvidljiva, pokroviteljska in podcenjujoča do bralcev. Če boste v Veliki Britaniji zaradi depresije, napadov panike ali jeze ter različnih obsesij obiskali zdravnika, se lahko zgodi, da vam bo namesto antidepresivov predpisal knjigo. Projekt knjig na recept bo začel delovati maja, skupaj pa so ga oblikovali ministrstvo za zdravstvo, splošni zdravniki, knjižnice in agencija za knjigo oziroma branje. Angleži so se inspirirali pri Dancih, zdravniki pa z branjem svoje bolnike že uspešno zdravijo na Novi Zelandiji.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ko nam je udobno, redko napredujemo

DA BI BILI V ŽIVLJENJU SREČNI IN ZADOVOLJNI, moramo kdaj stopiti korak vstran od svojih naravnih nagnjenj, meni doc. dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ženska, ki se vsak dan posveča drugim, potrebuje tudi malo hedonizma. Samozavestnežu pa navdušena samohvala pred zrcalom ne bo prav nič pomagala, namigne edina slovenska avtorica v zborniku Sreča, v katerem k temi iz cenenih priročnikov pristopijo verodostojni strokovnjaki.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ne preizkušajte, kakšne možgane imate

Različne psihoaktivne substance namreč sprožajo v možganih zelo podobne spremembe. Čeprav danes veliko vemo o tovrstni možganski kemiji, pa je vendarle še vedno posameznik tisti, ki mora narediti glavne korake, da se reši svoje zasvojenosti. Težka, a ne nemogoča naloga, pravi psihiatrinja doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Sladkorna bolezen in depresija

V zadnjem času je bilo mogoče zaslediti veliko raziskav, ki so proučevale povezanost sladkorne bolezni in depresije. Ugotovili so namreč, da sta bolezni med sabo močno povezani. V prispevku si bomo pogledali, kakšne so povezave med njima, možne razlage, zakaj do tega prihaja, in osnovne ukrepe ob depresiji.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Pomagamo sebi in drugim: skupina za samopomoč Obala

V Žusterni se že nekaj let srečuje prav posebna skupina pod okriljem Društva DAM – društva za pomoč osebam z anksioznimi motnjami in depresijo. Vsakih štirinajst dni se ob torkih v prostorih Krajevne skupnosti Žusterna dobijo posamezniki, ki se tako ali drugače srečujejo z anksioznimi motnjami ali depresijo.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Moj otrok si škoduje. Kako pomagati?

Ko prepoznamo, da se naš otrok samopoškoduje, nas najprej preplavi strah, morda jeza. Za starše je takšno spoznanje velik šok, vprašajo se, kaj so pri vzgoji storili narobe. Kako na pravilen način pomagati otroku v stiski?

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Stanje duha: Tesnoba in Panika 

Pred več kot sto leti so danski popotniki na Grenlandiji poročali o nenavadnem sindromu nekaterih eskimskih lovcev.Ko so v svojem kajaku na mirni gladini morja čakali na tjulnje, so naenkrat začeli težko dihati, razbijalo jim je srce in prežemal jih je hud strah pred smrtjo. Uspeli so sicer priti na kopno, vendar si večinoma niso več upali na lov. Nekateri si po izkušnji na morju niso drznili niti zapustiti svojega igluja. Opisano stanje so poimenovali »kajak angst«, torej: strah v kajaku.


Preberite več na portalu --->>