Brskamo po arhivu

[Lost]

Spomin 

V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Šala za starše:Jana Miklavčič: osebno o poporodni depresiji

Jana Miklavčič je mama dveh deklic, ki je dvakrat z različno intenzivnostjo zbolela za poporodno depresijo. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, poroda kratka in netravmatična, prvih nekaj mesecev po porodu se ji je zdelo, da lahko premika gore.

Potem pa … Žalost, jeza in vprašanja: Imam tega otroka sploh rada? Na neki točki se je ustrašila same sebe in svojih misli, potem pa začela iskati rešitve. Pripoveduje o napadu panike in tesnobe, o skrbi za otroka na avtopilotu, tednih, ko je bila v redu in vsemu kos, ter tednih, ko je bila tesnobna in globoko žalostna. Pravi, da je materinstvo naporno in da je ključno, da se mame komu zaupajo. V pogovoru deli svoje tehnike in mehanizme spopadanja z negativnimi občutki.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Šala za starše: Za obporodno depresijo lahko zboli vsaka

Magistrica psihologije Maja Maša Šömen pravi, da je zgodnja prepoznava in diagnostika obporodne oziroma poporodne depresije prvi pogoj, da lahko zagotovijo ustrezno obravnavo nosečnice ali mame. Ključna simptoma obporodne depresije sta znižano razpoloženje in izguba interesov, ta dva simptoma morata trajati vsaj dva tedna.

Za postavitev diagnoze obporodne depresije pa naj bi bili prisotni še štirje simptomi: motnja pozornosti/koncentracije, upočasnjenost/utrujenost, motnje hranjenja/motnje spanja, občutek manjvrednosti/brezvrednosti ter s tem povezani občutki krivde in samomorilne misli. Zboli lahko vsaka, zanjo lahko zboli tudi moški, Maja Maša Šömen pa pravi, da je zdravljenje zelo uspešno, če ženska pride hitro in dobi ustrezno obravnavo.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Digitalna odvisnost 

Tehnologija ima v našem življenju pomembno vlogo in težko si predstavljamo vsakdan brez uporabe računalnikov, telefonov ali kakršnih koli drugih zaslonov. Kje je meja med uporabo in zlorabo, kdaj smo odvisni in kdaj zasvojeni, kolikšna uporaba zaslonov je še sprejemljiva in kje iskati pravo ravnovesje med delom, zabavo in komunikacijo na zaslonih?

V izobraževalno-dokumentarnem feljtonu so nam svoje zgodbe zaupali tisti, ki so se srečali s prekomerno rabo in tisti, ki so se zavedali, da je pravo življenje mogoče najti le v realnem, in ne v virtualnem svetu.


Preberite več na portalu --->>