Prosim za pomoč! Socialna fobija

[ludvik14]

Prosim naj mi kdo svetuje!

Ima kdo probleme kot jih imam jaz, da ko sem v družbi, naj bo na pjači v šoli, doma... me grabi tesnoba, občutek ničvrednosti, imam slabo samopodobo, da sem ničvreden, preveč izoliran od ostalih ljudi. Sem večino časa tiho, o vsaki temi ko se pogovarjajo nimam kaj povedat, če imam kaj za povedat kar je redkost me je strah povedat ker mislim da bo izpadlo butasto. Če že kaj povem bolj jeclam in zgleda da govorim bolj s težavo to me spravlja v velike težave. Občutek imam kakor da je šlo vse mimo mene skozi moje življenje. Star sem 22 let in bi rat odpravil te težave pa nevem kako naj se jih lotim, ker je ta socialna fobija pri meni velika.
Rad bi se bolj povezal z ljudmi iz domačega okolja, ali pač s katerokolimi ljudmi, da bi začel sodelovati, pridobil te socialne veščine, ter neko splošno znanje, da bi vedel se pogovarjati o marsičem, se zabavati, a zdaj ko sem v obupu bom težko prebil led, ta občutek je groozen, sploh ker mislim da je prepozno..
Kako naj se bolj razgledam??
Naj vam navedem konkreten primer, včeraj smo bili na pijači, pogovor je letel na motorje, kateri se jim najbolj všečm pa kdo ma kakšen motor v našem kraju in podobno, so se pogovarjali na dolgo in široko, jaz pa tiho, in v glavi gojil strah da se tako oddaljujem od njih, da dajem občutek nezainteresiranosti do njih in podobno
Prosim pomagajte z nasveti!!

[Puma]

Občutki ki jih opisuješ so značilni za socialno fobijo.
Vedi pa, da te drugi ne dojemajo na enak način.
Če imaš kakega dobrega prijatelja bi morda lahko preveril kako te on vidi.To bi bil morda prvi korak k zavedanju, da je nič vrednost tvoj pogled nase.
Včerajšnja situacija ni tipična za socialno fobijo. Šlo je za različne interese in nikar se ne cuti obveznega vedno kaj povedati. Je pa v taki situaciji primerno kaj vprašati. Vprašanja so krasen način kako se vključiš v pogovor. Sogovorniku daš vedeti da te zanima z čem se ukvarja in kaj ga veseli, pa se zvedel boš veliko stvari.
Nič nisi napisal kaj tebe veseli. Podobne dejavnosti namreč združuje ljudi in pogovor je lažji ker se lahko skoncentriran na vsebino pogovora.
Za druženje si tudi lahko pripraviš nabor tem ob katerih bi se v pogovoru ti počutil bolj samozavestnega. Morda se pozanimaj več o aktualnih dogodkih v kraju. Razgledanost se izboljša z branjem o aktualnih dogodkih itd. Marsikdaj se kaj najde na netu. Če želiš sistematično pristopiti k temu si napiši teme o katerih veš premalo in se malo pozanimaj.
Vendar nikar ne stori napako da potem daješ vedeti da si vse znalec. Le toliko da veš o čem se govori in da se lahko vključiš z kakšno pripombo. Sama dam omizju odkrito vedeti v kolikor mi katera tema ni domača. Ljudje to ne sprejmejo kot hibo ampak si včasih celo vzamejo čas da mi vec povedo o tem.
Svojih občutkov manjvrednosti ali neustreznosti tudi ne zadržuje zgolj v sebi. Najdi si sogovornika, morda kakšno skupino ali Pa se o tem pogovorite tudi z kakšnim terapevtom.
Nikakor pa ne opuščajo druženja z drugimi in se ne zapirajo vase.
Najpogostejše čustvo pri socialni fobijo je sram. Sram da ne ustrezamo,  sram da " smo cudni", kaj si bodo pa mislili o meni in podobno.
Iz katerega konca pa si?

[ludvik14]

Hvala ti za odgovor zelo
Ja to bi rat storil, da bi nekomu povedal kako je z mano in mi bi bilo potem lažje in mi bi pri tem pomagal pri odpravljanju težav, moral bi zbrati veliko poguma. Trenutno sem se po 4ih letih razšel s punco in me še bolj žalosti, sploh pa ker si mislim da sopotnice nikoli več ne bom imel, kar si pa zelo zelo to želim, bivši še zmeraj ji zaupam probleme ki jih je šele zdaj zvedela, verjetno je krivo da sva se razšla ravno to, da sem zaradi problemov še  bolj zmeden in sem delal veliko ponavljajočih napak ki se jih ne da popravit ker sva jih dostikrat probala, ampak pustmo zdaj to, čeprav bi rad popravil in dal vse za to..
 Ja to z vprašanji ki se nanašajo na temo pogovora poskušam izvajati, če o temi pogovora ne vem nič, samo kaj ko mi gre hitro iz glave, verjetno zato ker sem tako tesnoben stalno, slabe volje, namesto da bi si vpisal v spomin in doma še več raziskal o tem na netu. Mislite da je to zaradi pomankanja seratonina? kajti če bi bil bol pri voji in bil boljšega počutja bi verjetno se bolj zanimal za stvari. Včasih si mislim kot da sem neumen in ničvreden, da zato nič ne vem in si ne zapolnim, in ker sem star 22 let da sem že prepozen za odpravo težav. oprostite ker tako pišem, sam je prav da povem moje tegobe do potankosi opišem. Ki se mi dogajajo že iz osnovne šole.

hočem odpraviti te probleme!!!

kaj me veseli.. pač najbolj kak šport, rat kolesarim, poleg študija.. za druge stvari pa mam občutek da sem čista nula, in bi ponucal leta in leta da nadoknadim.. pa bi sigurno rat počel in se zanimal zanje, samo trenutno je veliko pomankanje energije, občutek imam da sem še depresiven za povrhu.

Si imela tudi ti podobne težave? Pri moških se mi zdi da je to malo drugače, glede sprejemanja takih problemov..

Za psihiatra se mislim naročit ja, ubistvu AD že imam, in bi bilo pametno jih začeti jemati. Od alkohola nisem odvisen, vendar ko sem v družbi se tudi kaj spije. Za vikende se dostikrat tako sprostimo, in mi daj idejo kako naj se zagovorim da ne smem alkohola piti..toda vem za nekoga ki jemlje antidepresiv zjutraj, potem pa na žurki normalno pije, samo sem slišal da največ 2 pivi na večer, samo verjetno on ki normalno pije jmlje AD že več kot 10 let.
Ja točno ta čustva imam v sebi, in potem verjetno zaradi tega se ne zanimam za veliko stvari.

Sem na meji primorska-notranjska, pa ti?

[Puma]

Za prekinitev veze nikoli ni odgovoren samo eden!
Torej ne prevzemajo odgovornosti za to.
Ko se glava sčasoma očisti misli na preteklo vezo, pa bo čas za novo.
Mi pa to da si imel punco da veliko vedeti.Ce ona ni opazila tvojih težav očitno navzven ne daješ vtisa kot opisuješ.
Antidepresivi
Če so ti jih predpisali in sam praviš da nimaš energije in volje bi bilo verjetno dobro da jih pričneš jemati. Najprej majhno dozo ki jo tedensko povečuje s in cca v 3-4tednih prideš na predpisano dozo. Na ta način niso premočni stranski učinki ob pričetku jemanja ad. Jemlje se jih redno ne glede na trenutno počutje, k er nimajo kratkoročnega učinka kot pomirjevala. Minimalna Doba je cca 6 mesecev ampak to bosta do rekla z psihiatrom.

Spomin in koncentracija sta v času depresije slabša vendar glede na to da nimaš problema z študijem očitno problem ni velik. Človek si bolj zapomni stvari ki ga zanimajo. Tudi ni potrebno da o temah veš vse podatke ampak bolj celotni okvir.
Nekdo ki ne kolesari redko ve kakšno je dobro kolo itd. Je pa kolesarjenje luštna tema za pogovor. Poveš lahko kje vse si že bil, kakšno anekdoto ko te je ujela nevihta itd. To je tudi skupna točka z motoristi, samo da so oni lenobe
V Kopru deluje naša skupina za samopomoč in dobivajo se na 14 dni. Tam bi lahko odkrito govoril o svojih občutkih čustvih in strahovih. In spodbujali bi te kako to premagovati. Morda dobiš dobre znance ali celo prijatelje.
In nehaj s tem da si neumen in neveden! Študiraš torej nisi neumen! Socialne spretnosti nismo vsi pridobili iz otroštva v enaki meri. Ponavadi je tudi nekaj vzrok da smo nesamozavestni. Torej pričnite ceniti sebe po pravi vrednosti.
Lp

[ludvik14]

vem da sta odgovorna oba ponavadi, samo če bi ji povedal kako je z mano in nebi tiščal v sebi, bi razumela verjetno zakaj sem tako raztresen in vse, in bi tut jaz lažje potem pazil na to, recimo ko sva se dogovarjala za izlet je potem raje sama use planirala ker je zgubljala zaupanje, bi moral sam se potrudit in dokazat da sem zmožen vse to. Samo jaz sem tiščal v sebi kar je najslabše sedaj sva sklenila prijatelstvo, upam da to ni narobe, pač zaupam ji te moje težave..
so mi predpisali 50mg zolofta. Ja nič energije nimam, najhuje je dopoldne, zjutraj se zbudim okoli 6ih in se ne spravim s postelje  tut do 9ih, v glavi me tišči, tesnoba me daje, in neka trema, in občutek da gre vse mimo mene, zvečer tam po 5uri pa sem malo bol umirjen, vendar vseeno se mi ne da kaj dosti. Začel bom jemati ad saj tako ne gre več, pač moral se bom zgovoriti. Pač te prijatelje ki sem pridobil, skozi srenjo šolo, me je strah da bom zgubil, že zdaj pač kot sem že opisoval, mam občutek da jih zgubljam, ker ne najdem teme da bi se pogovarjal z njimi in sem samo živčen tudi ko jih ni zraven, kot da se ne znajdem v domačem okolju.. iščem izgovor ko gremo na veselice skoraj vsak teden zakaj ne pijem alkohola, nevem zakaj mi je to najtežje saj sam bi komot zdržal brez kakršnekoli kapljice, ravno zaradi tega še nisem pričel z ad, ker se bojim da bo izpadlo zelo čudno, sploh pa ko je v pllanu festival pivo in cvetje  of 14 do 17 ga.. zdi se mi prav da povem kar me muči, in iščem mnenja drugih ker sam ne zmorem.

ja zadnje dva meseca, mam zelo slabo koncentracijo s študijem moram priznati :/ mam še 4 izpite, za napredovanje v 3. letnik rabim naredit še  2. ja te socialne spretnosti me žerejo že dolgo, nevem kako jih naj pridobim, sploh ker sem nič samozavesten. Poletje bo, se bojim da  se bom predajal samemu sebi, pa 11.ga pričnem s počitniškem delom, že za vstajanjem mam problem kaj šele da bom aktivno delal 8 ur, oprostite še enkrat ker tako obupano govorim, samo opisujem realno situacijo ki jo želim prebroditi..

[Cheaney]

Zdi se mi, da boš na dobri poti, da omiliš socialno fobijo, če se lotiš enega programa od začetka do konca...ali je to terapija ali knjiga, kar se ti zdi, da bi ti ustrezalo. 
Meni se je zdela ok tale knjiga https://www.amazon.com/Shyness-Social-Anxiety-Workbook-Step/dp/1572245530 . Na začetku ti pove na splošno o socialni fobiji, kar je bolj zanimivo je pa v nadaljevanju-vodi te po korakih kako se izpostavljat in soočit s situacijami, ki ti sprožajo strah. 
Za samopodobo mi je všeč knjiga+delovni zvezek Breaking the chain of low self-esteem.

Kar se te situacije s punco tiče... načeloma bi lahko tudi ona razbrala, da ni vse ok in te pripravila, da govoriš z njo. Pa tudi vprašanje, če bi bil razplet s časoma kej drugačen... meni se zdi, da pod velikim stresom ne moreš planirati izleta.
Kar je meni še vedno uganka je to, ali je res ok, da osebi, ki jo imaš res rad, vse probleme zaupaš. Ne, ker ji ne bi zares zaupal...ampak ker to samo ustvari pritisk na njo. Tega še zdej ne vem, niti nimam občutka za to kaj povedat, kaj ne.

[ludvik14]

hvala za nasvet, tole s to knjigo bom poskusil, ti si? a je kak slovenski izvod tega ker mi angleščina dela probleme?

maja to glede punce, in problemov, če mi  bi dala še eno priložnos, se sigurno ne bi ponavljale te težave, bi se potrudil bolj ker ko sva bila skupaj se nisem zavedal dovolj kaj imam, ker šele zdaj vidim koliko mi pomeni, ne bi ji bilo treba 100krat ponovit eno in isto stvar to sem trdno prepričan! samo če ji to rečem potem še prijatla ne bova, sploh sedaj ko sem ji dal vedeti da mam probleme

joj a se še kdo tako počuti tako praznega kljub temu da ga obdajajo neki prijatelji..Pač pomoje je krivo da sem depresiven tesnoben in vse to, ker si vedno znova dokazujem da sem manj vreden, nimam smisla za humor, da se ne znajdem v družbi, pač da sem tih in nevem povedati nič recimo (glasba, pogovor nasploh o nekem dogajanju v okolju, politika, o motorjih, pač karkoli...) mislim si tudi da nikoli ne bom dobil sopotnice in si ustvaril družinskega življenje kar si že sedaj pri 22 letih zelo želim. kako bi to odpravil? pač da bi se razgledal in si bolj zapomnil stvari, sploh pa odpravil socialno anksioznost.
pametno je kaka skupina z ljudmi z podobnimi problemi kot mi je predlagala gospa, ma kdo kake iskušnje,..pač spoznaš kake prijatle, da se lahko soočaš lažje s problemi skupaj in se družiš..

[Cheaney]

Ja, za ideje glede izpostavljanja mi je bila v redu..
Na podoben način, po korakih, če se prav spomnim, je napisana tale knjiga "Kako smo lahko srečni in zadovoljni Avtor: Burns, David D. jezik: slv leto: 1998". Poglej, če jo imajo v knjižnici. Je bolj za depresivne, samo bi znala bit ok.

[astrala]

Hej...kako ti gre?tudi jst sem mela podobne težave v tojih letih še zdaj jih imam vendar manj...z izkušnjami bo lažje...jst sm ugotovila da se na silo se razgledat se ne da...pač določenih reči se ne pogovarjam...se že najdejo situacije ko se kdaj s kom ulovimo četudi bolj poredko...silit se nima smisla....boš že najdu koga da se boš razumel...če si malo bolj prestrašen se ti res ne splača silit...pejt v družbo in če ti paše se pogovarjaj s komer ti paše čene pa si misli svoje
lp

Občutki ki jih opisuješ so značilni za socialno fobijo.
Vedi pa, da te drugi ne dojemajo na enak način.
Če imaš kakega dobrega prijatelja bi morda lahko preveril kako te on vidi.To bi bil morda prvi korak k zavedanju, da je nič vrednost tvoj pogled nase.
Včerajšnja situacija ni tipična za socialno fobijo. Šlo je za različne interese in nikar se ne cuti obveznega vedno kaj povedati. Je pa v taki situaciji primerno kaj vprašati. Vprašanja so krasen način kako se vključiš v pogovor. Sogovorniku daš vedeti da te zanima z čem se ukvarja in kaj ga veseli, pa se zvedel boš veliko stvari.
Nič nisi napisal kaj tebe veseli. Podobne dejavnosti namreč združuje ljudi in pogovor je lažji ker se lahko skoncentriran na vsebino pogovora.
Za druženje si tudi lahko pripraviš nabor tem ob katerih bi se v pogovoru ti počutil bolj samozavestnega. Morda se pozanimaj več o aktualnih dogodkih v kraju. Razgledanost se izboljša z branjem o aktualnih dogodkih itd. Marsikdaj se kaj najde na netu. Če želiš sistematično pristopiti k temu si napiši teme o katerih veš premalo in se malo pozanimaj.
Vendar nikar ne stori napako da potem daješ vedeti da si vse znalec. Le toliko da veš o čem se govori in da se lahko vključiš z kakšno pripombo. Sama dam omizju odkrito vedeti v kolikor mi katera tema ni domača. Ljudje to ne sprejmejo kot hibo ampak si včasih celo vzamejo čas da mi vec povedo o tem.
Svojih občutkov manjvrednosti ali neustreznosti tudi ne zadržuje zgolj v sebi. Najdi si sogovornika, morda kakšno skupino ali Pa se o tem pogovorite tudi z kakšnim terapevtom.
Nikakor pa ne opuščajo druženja z drugimi in se ne zapirajo vase.
Najpogostejše čustvo pri socialni fobijo je sram. Sram da ne ustrezamo,  sram da " smo cudni", kaj si bodo pa mislili o meni in podobno.
Iz katerega konca pa si?

[ludvik14]

Moram reči da gre počasi na bolje, imam pa skoraj stalno tesnobo ki me ovira, antidepresive sem nehal jamati, lahko je tudi to krivo za to da mam stalno tesnobo, ker nazadnje ko sem jih jamal je bilo manj tesnobe. Trenutno je moj antidepresiv redna telovadba ampak ne deluje celi dan. Drugače pa med prijatelji sem kar sproščen, me pa dostikrat zmanka in molčim ker nevem kaj bi govoril... Tega se bojim naslednje leto ko grem verjetno v dom ko nadaljujem s šolanjem. Ker bom stalno v družbi in lahko pogorim, saj se zaradi svojih problemov preveč zasekiram.

Imam pa še en problem samo nevem če spada sem ampak moram se izpovedat. in sicer z eno sva šla na zmenek dvakrat in sem izpadel največji idiot in budala kar me sedaj zelo grize in bi rad popravil, pav čudim se kako sem lahko tak.. Pač ja recimo da nama je nekako stekel pogovor in to, potem pa na drugem zmenku me gre punca prašat če bi imel kaj z njo (kar je to ponavdi naloga fanta) Jast sem pa samo skomignil z rameni in spremenil temo.. Realno je zelo fajn punca nisem ni ravno moj tip na zunaj ampak to mi ni tako pomembno kot srce. Sedaj imam občutek da me na smrt sovraži, jast bi se ji rat opravičil za vse rad ne pa de se bo govorilo na okoli kakšen sem-neodločen,....) moral bi takoj reči in se pogovorit o teh zadevah z njo, sedaj me pa grize

Na splošno je pa počutje glede lanskega letja v povprečju boljše letos

[Nives]

Ojla Ludvik.

Prav prisrčno je tole tvoje pisanje:-).
Tale punca se ti je odprla...ti na nek način povedala, da bi bila s tabo, ti ji pa nisi odgovoril. Seveda je velika verjetnost, da si slabo misli o sebi ali pa je jezna nate. Pokliči jo, dobi se z njo na sprehodu in ji povej, da te je presenetila in kaj bi ti rad. Vso srečo

[ludvik14]

nič še nisem naredil do sedaj,.. nekako slišim iz drugih ust kot da sem se zajebaval iz nje in sedaj si pomoje že več ljudi misli o men kot da sem slaba oseba, res smotan občutek, sploh če je človek bres samozavesti, in se preveč obremenjuje, sploh nevem a je vredno z njo spregovoriti, in razčistit stvar, ker ubistvu sploh nevem kaj bi, ker sem že tako preveč zmeden človek, ki vsako stvar 1000x premislim, potem pa je že prepozno za ukrep.. tesnoba in slabi občutki o sebi vse otežujejo. Neprestano si človek želi nekoga ki bi živel z njim, po drugi strani pa si v dvomu, da si neumen in nezmožen da bi z nekom bil, al pa da te bi sploh kdo hotel imeti..

No ja pustimo sedaj to, najprej treba znati živeti sam s seboj, vendar mene samota ubija (nevem kaj bi počel sam s seboj) in si želim stalne družbe, ko pa sem v družbi se pa ne počutim vedno dobro, ker se v njej ne znajdem vedno...

[Nives]

Pred 4 meseci smo se pogovarjali o tem, ti pa še nisi šel v akcijo? Pokliči to punco.... Se ji opraviči,  da si bil, kar si bil...ravnal kot si. JI povej, da bi se rad dobil in pogovoril z njo. Zastavi tako, da bo želela prisluhniti..

Boš to naredil do srede recimo? Pa nam potem porocal, kako je šlo?

Življenje je za pogumne. To smo pa vsi takrat, ko se soočamo s svojim strahom.
 

[Nucky]

Pri meni je bilo podobno v velikih družbah. Ena na ena, mogoče dva je še šlo, pri velikih sem bil pa kot ti, ves čas tiho. Mogoče pa pač samo nisi človek za velike družbe. Ali pa pač si v družbi kjer ni ravno veliko skupnih interesov, tisto zna biti malo naporno. Moj nasvet, probaj najprej z eno osebo, potem z dvema in tako dalje. Da vidiš do kje ti osebno paše. Predvsem pa ne obremenjuj se z mnenji drugih oseb, ker vsak kdaj pove kako neumnosti, ni tukaj nekih izjem. Bolj ko boš živčen prej boš kaj neumnega rekel,bolj ko boš sproščen manjša je verjetnost.

[ludvik14]

Priložnost s to punco mi je izpuhtela iz rok kar se dosti sramujem..

Največji razlog so moji zobje.
Omenit moram še en velik problem, ki mi zelo kvarijo samozavest ter samopodobo in vodi v anksioznost, to so moji dokaj zanemarjeni zobje (te teme na tem forumu še nisem zasledil). Vse bi dal za lep nasmeh.

Odločil sem se da jutri zjutraj odkorakam do zobozdravka za študente, in po 5ih letih sekiranja naredim en velik korak da premagam strah (imel se bom za prvaka pa tudi če me nadere ali izpuli vse zobe..). Zares me je strah obiska (kritik osebja ki se bodo nanašale na moje zobe, bolečine, ter doplačila za popravljanje).

Je imel še kdo mogoče kakšen podoben problem.. Res se bojim in sem paničen, toda moram stopiti do zobozdravnika, ki po popravilu zob bom veliko samozavtnejših. Prosim za kakšno podporo in delitev izkušenj

hvala vam :..(

[ludvik14]

pozdravljjeni še enkrat. Imam še en nerešen problem.

Doma se počutim res slabo. Že od mojih zgodnejših let se veedno samo nekaj kregamo, in ker sem bolj zadržana ter zelo čustvena oseba, to name dolgoročno vpliva očitno. Tudi ko z mano hočejo lepo izmenjat kakšno besedo, jaz začnem s slabim glasom. Ali povem v grdem tonu, ali pa izjavim kakošno bedarijo.

In ker smo v slabših odnosih, se to potem pozna na vseh stvareh. Poskušam hoditi čimmbolj s prijatelji, da bom bol socialen in manj asocialen. Oni me pa pri tem ovirajo, da naj bom doma, da samo denar zapravljam. Pa verjetno se bojijo da bi zabredel v slabo družbo, kar pa je skoraj nemogoče da se zgodi. Slabše vpliva name če sem doma, med štirimi stenami in se predajam svoji tesnobi, ki je zelo hudi in me kar močno nadzira. Vglavnem jaz hočem se čimbolj v družbo spravit, oni me pa pri tem ovirajo.

in tu je še nešteto takih problemov ki se ponavljajo in ponavljajo v nedogled. Temu bi rad naredil konec.

Nevem kak bi to rešil. A je to moj samoobrambni sistem, težko opišem vse skupaj z besedami. Pač počutim se kot smet doma, občutek imam da me majo za smet in da si mislejo o meni, da nisem psihično trdna oseba in me hočejo nadzirat, kar pa me zeeelo moti, zato se pa potem obnašam tako do staršev, brata. Kar se kasneje še za to sekiram.

Če bi se lepše obnašal, bi bili doma bolj zadovoljni z menoj in bi mi potem tudi več stvari pustili, samo zakaj tega jaz ne storim čeprav se zavedam tega, res sem smešen/čuden haha???

kakšen nasvet mogoče.

[ludvik14]

živjo kako kaj?

spet se je nabralo v meni kar nekaj stvari, ja življenje se hitro odvija..

kako se počutim trenutno. Izčrpano, prazno, predvsem pa prazno, zato se ne počutim dobro v družni. Manjka mi pozitivne energije, da se ne bom vsako jutro ko se zbudim začel tresti, ker vedno znova pomislim, spet me čaka nešteto stvari čez dan, čemu mi to služi, zakaj se trudim, saj že tako ne verjamem vase in da bodo vsi dnevi tako sivi.
Moj vsak dan je postal tako natrpan, da nevem če je to zdravo. Vsak dan se dajem s športno aktivnostjo ter zadnjih 5 mesecev treniram inštrument, ki je moja velika želja da bi igral v nekem bendu. Trikrat tedensko hodim na šiht prek študenca, delam pa tudi faks.

izčrpajoče, toda moje mišljenje je da to pač moram početi, toda vse gre tako hitro mimo mene. V družbi se še zmeraj ne počutim dobro, ko se hočem s kom pogovarjati, ali sploh nimam teme pogovora, ali preprosto ne vem nič, nekaj kar bi se lahko potem v družbi pogovarjal.  je mogoče zaradi tega ker konstantno nekaj delam, in ni možnosti da izvem nekaterih stvari o katerih se ostala normalna družba pogovarja. Velikokrat me kar preslišijo ko odprem usta, občutek imam da sem zaostal nekje v razvoju, da sem smet.. Manjka mi tudi ljubezni, a ne bom prehiteval, saj z ženskami je še slabše, preprosto ne znam pristopit do njih, se tresem in sem živčen, mislim si da sem grd nezanimiv, in očitno dajem tudi navzven take signale in to jih odbije.

no pa da ne bom samo jamral, korak naprej je ta, da imam saj en dober cilj, naštudirati inštrument da bom nekoč v bendu, res pa je da sem star že 26 let.

[canelo]

Zdravo,

jaz sicer nimam socialne fobije in znam kar v ospredje stopit. Drugače imam generalizirano ankcioznost. Se pravi non stop SKRBI! Moram rečt, da mi je ful pomagalo ko sem si na youtubu pogledal par pričevanj posameznikov, ki so uspeli zadeve spravit pod kontrolo ali celo popolnoma odpravit. Moraš se zavedat, da mi ki imamo te psihološke probleme ne moremo nadzirat teh svojih misli. Pač kar ti pride na misel ti pač pride. Važna so pa vseeno tvoja dejanja te te definirajo, kot osebo in ne tvoje misli. Zato ko pomisliš na nekaj slabega oz. ko doživiš strah si je treba pač rečt, da je to samo misel, ki pa bo minila. Zdaj vedno ob očutkih tesnobe začnem razmišljat samo o stvareh za katere sem 100% da sem jih dobro naredil in da so pozitivne. Ne rečem vedno ne uspe ampak je boljš.

[Toja]

Canelo 

[ludvik14]

bom poskušal misli ki mi povzročajo hudo tesnobo, živčnost in strah, nadzirati, s tem da se jih zavem, in probam najti vzrok pojava, in nekako prepričati samga sebe da je vse to sekiranje brezpomensko. Sej to dostikrat poskušam, samo mam pač obdobja, ko mi uspeva, potem pa zopet poslapša. zelo vpliva na kakovost življenja, na samo kvaliteto razmišljanja, obnašanja v družbi, energijo za vsakodnevne aktivnosti,..