Prosim za pomoč! Socialna fobija

[cale26]

 Ne rabiš hodit sam si omenjal zdravnika..je povezano, če seveda govoriva v zasvojenosti oz pretiravanju..jaa ker pornofrafija je spodbujevalec samozadovoljevanja.. Ti dam en primer 13 letni fant najde prvič pornografijo, zaradi tega bo drkal mnogo večkrat kot bi drgače in od tega postane odvisen.. Ogromno je takih zgodb vklučno z mojo.. Ti dam še en primer ki sem ga bral na nofapu, 32 letni extremno antisocialni ddvičnik, seveda z hudo socialno anksioznostjo.. Po 200tih dneh abstinence postane, normalen, komunikativen in si najde žensko, a ni to zanimivo..tako da ti garantiram da je bil vzrok mojega počutja točno too...jaz vem za sebe da v življenju več ne gledam pornografije in ne, drkam pa če imam žensko ali ne.. Mogoče smo si pa ljudje res tako različni da nekateri res nimajo težav pa čeprav počnejo te stvari ampak so pa posledice drugje mogoče pri kvaliteti odnosov, sexu, motivaciji, ustvarjalnosti, itd..

[ludvik14]

Hvala za vse koristne informacije. Držim se kake 20 dni, sicer stanje moje psihe se je poslabšalo, ampak srčno upam da to res pomaga in te dvigne (samozavest in vse ostalo).
zanima me kaj je pa z mokrimi sanjami ali pa če ejakuiraš bres da bi se samozadovoljevasl, samo zaradi velike spolne moči.

[oshee]

Pomenijo, da si najdi punco in da z njo prazni tisto vrečo med nogami. 

[cale26]

Vsaka ejakuacija v zavestnem stanju se šteje za ponovitev..mokre sanje ne ampak jih lahko zmanšaš, tako da ne spiš na trebuhu, nepiješ 1h pred spanjem, izprazneš mehur pred spanjem, priporočljive ledeno hladne prhe.. Vztrajaj pa boš videl, sčasoma se itak zmanšajo tudi mokre sanje..

[ludvik14]

okej bom upošteval vse nasvete..

Minila so dobra tri leta od moje prve objave zato sem se odločil opisati kje sem sedaj.

Glede počutja je podobno, so vzponi in padci, zaradi moje krhke samopodobe, samozavesti me vsak padec spravi v hude tesnobe. Tukaj se ni kaj dosti spremenilo, tak sem že kar pomnem. Zelo čustven, ki mi pride vse do živega. Bojim se, da bo z leti slabše in slabše,..

 poskušam si dokazat da nisem slaba oseba, da zmorem, in da si krepim samopodobo. Najprej je bil to šport, ki me je že tako pomirjal, sedaj pa hodimo v skupini 4ih frendov v fitnes (res da sem dober v temu in šekar v formi, ampak ko se pogovarjamo o naključnih stvareh po fitnesu in med njim, večinoma le poslušam, saj še zmeraj mi primankuje splošne razgledanosti, obenem pa težko sledim pogovoru, ker me dostikrat zamori.. Tu je tudi dostikrat problem, ko bi lahko o neki stvari prebral, a sploh ni interesa, zanimanja, zato pa je tako z mano.

druga dejavnost, je glasba, eno leto igram inštrument, upam da nekoč v bendu (začetna zagnanost je prešla, upam da me ne mine)

poleg teh dveh dejavnosti pa še delam magisterij, ter ob enem še hodim delat tiste dneve ko ni predavanj, da zaslužim nekaj denarja, katerega mi tudi vedno primankuje, saj te dejavnosti tudi stanejo. (eden od izvorov za moj stres je tudi skrb za denar)

V firmi v kateri delam dve leti sem dobil občutek da jim ni mar zame, kljub temu da imam šekar visoko izobrazbo (zaenkrat diplomo). Prosil sem jih za uvajanje, da ko bi se hotel zaposliti, da bi bil že pripravljen na delo, pač da bi delal nekaj v moji smeri. Dvakrat sem bil zraven projekta, a sem dobil občutek, da sem za njih čuden, nezmožen in neumen, primeren za delo v proizvodni, kljub temu da sem se potrudil da se izkažem..

glede faksa pa tudi, z motnjami kot jih imam je vsak izpit težko se naučit in opravit. Da zaključim magisterij mi manka dokončati še en letnik ter 4 diferencialne izpite. Bojim se da bom pregorel in mi ne bo uspelo

Kot sem opisal imam pri vsaki stvari s katero se ukvarjam neke ovire, težave..
Včasih pomislem zakaj v njih rinem, če se potem samo slabo počutim in slabo vplivajo name. Ampak pomoje bolje tako kot pa da se udam.

 Tudi ko gremo vsak vikend na kakšen žur, se potem vsaj še tri dni sekiram in premlevam o težavah, zakaj sploh hodim anksiozen na žur, če se ne sprostim dobro, ne plešem s puncami, in se včasih težko pogovarjam že s prijatelji.

To je na hitro opisano. Ena velika zmešnjava. Ali se vam zdej da sem prezaposlen in da me izčrpava??

[Violeta8]

Pozdravljen Ludvik,
priporočam, da delaš na sebi, da poskrbiš za samopodobo. Zdi se mi, da si res prezaposlen. Svoje misli moraš spremeniti, pa bo bolje. Pa ne pozabi si vzet časa zase.
Priden si, da hodiš na fitnes, da hodiš v službo, da delaš magisterij in da igraš instrument. Razmisli, kaj od tega te zares veseli. Ponavadi je tako, da če človek dela nekaj z dušo in srcem, da je v tem uspešen.
Tudi jaz imam težave v službi, sploh odnosi so težava-nekateri sodelavci so res težki oz. ker sem jaz premila in preobčutljiva in prečustvena. Tudi jaz sem dobila občutek, da sem neumna, ampak sedaj sem se izboljšala, začeli so mi zaupat, mi zaupali bolj odgovorna dela-da je do tega prišlo pa sem začela bolj verjeti vase. Ko človek začne verjeti vase, mu bodo tudi drugi.
Poleg vseh teh dejavnosti ti priporočam res, da si najdeš nekaj kar te bo sprostilo, da se umiriš in odklopiš in sem prepričana, da boš bolje
Lep pozdrav

[oshee]

Dragi lukvik14!

Moje mnenje je obratno od predhodnice - menim, da nisi prezaposlen.

Poglej:
- fitnesiraš,
- ukvarjaš se z glasbo,
- pripravljaš se na magisterij,
- se sam preživljaš s tem, da služiš denar.

Kapo dol, kar se mene tiče. Večina soforumašev ni sposobna tega. Seveda s tem ne pomeni, da te protežiram, oziroma pljuvam čez ostale sotrpine, povem ti le, da je človek, ki je sposoben takšnih obveznosti, na zelo dobri poti, da se osamosvoji in postane pravi borec skozi življenje.

Verjetno ne bo šlo skozi noč. Potreboval boš nekaj časa, da zopet rebootaš možgane, ki so se navadili tega strahu.

Kot je že pred leti meni rekel psihiater, ti podajam njegovo mnenje. Na prste si je dal neko škatlico (menda z robčki, ki jih ima pripravljene  ), nato pa rekel:"Poglejte, imate to, to, to, to in to (tudi sam obožujem fitnes, glasbo (igram 2 inštrumenta od 6. leta), živali, naravo in ženske  ), zakaj se ne morate imeti radi?" Pa priznam, da mi je vlil nekaj samozavesti. Vem, da nas določene ljudi konstantno oblivajo samodestruktivne misli, ampak kaj hočemo. So del nas in na nas je, da z njimi živimo, kakor vemo in znamo. Sicer je edina rešitev šus v glavo.

Dvigni se. Človek, ki redno fitnesira, se ukvarja z glasbo, je izobražen in lukrativen (to pomeni, da zna zaslužiti denar), nima nobenega objektivnega razloga, da bi se počutil manjvrednega. Pred kom le? Verjemi, da s svojo fitnesersko postavo sigurno izstopaš, verjamem tudi, da nisi "grd". Bodi leader. Bodi močan. Večina ljudi te po tvojih sposobnostih ne dohaja. Sicer pa ... komu bi se rabil dokazovati?

Počasi boš že zlezel ven iz tega primeža, boš videl. Res je, da je težko spremeniti stare navade, se pa vsakodnevno učimo, naši možgani se prilagajajo situacijam in enkrat boš premagal vse to. Dam roko v ogenj. Že zdavnaj preminuli stric, duhovnik, mi je nekoč dejal:"Ostani tak, kot si. Nič boljši in nič slabši, pa bo vse dobro."

lp

[oshee]

Vsaka ejakuacija v zavestnem stanju se šteje za ponovitev..mokre sanje ne ampak jih lahko zmanšaš, tako da ne spiš na trebuhu, nepiješ 1h pred spanjem, izprazneš mehur pred spanjem, priporočljive ledeno hladne prhe.. Vztrajaj pa boš videl, sčasoma se itak zmanšajo tudi mokre sanje..

What? 

Cold Showers - yes
No Fap - no

 

[ludvik14]

Najprej hvala vam, da delite svoja mnenja z mano. V realnem svetu nimam osebe za to, in svojo anksioznost zadržujem zase. Prijatelje sicer mam, toda mojih problemov ne povem.

Upošteval bom vaše nasvete. Malo preveč sem res zaposlen z vsemi temi hobiji, kar tudi povzroča stalno napetost, skozi se nakam mudi,.. Malo več časam bom probal nameniti temu da si zgradim samozavest, osebnost,.. nekako bi moral izboljšati to, da ko sem u družbi da se pogovarjam, ne da sem tiho, toda nevem res ne vem kako se tega lotit. Manjka mi splošna razgledanost, potem to da ne zablokiram temveč da bi dobival hitre povezave/ideje kaj/kako povedat, ali obrniti na humor ali kako drugače,.. Ubistvu me to najbolj moti, nočem da me majo  za takega kot kažem navzven, rat bi da me majo za takega kot hočem biti. Pravijo bodi to kar si. V mojem primeru to ne drži. Na tak način bom  ostal bres prijateljev punce, kar je pa najbolj pomembno v svoji koži se ne bom dobro počutil... Zakaj bi se družili z mano če sem tih nezabaven, kot ena lutka ki nič ne spregovori ko gremo recimo na kavo..

kako ste se izboljšali vi na tem področju ? jaz to probam da se ukvarjam z večimi stvarmi, samo očitno ne delam prav. to me spravlja v depresijo zmeraj bolj..

[Violeta8]

Tudi jaz sem imela probleme, s svojo nekomunikativnostjo, večinoma sem bila tiho, sploh kot otrok. Bilo je res hudo. Ko sem vstopila v srednjo šolo lahko rečem, da sem se zelo spremenila, še vedno pa sem bila v družbi ponavadi tiho, čeprav je bilo za par odtenkov bolje kot v osnovni šoli. Z vstopom na fakulteto sem spoznala fanta, ki je bil nasprotje mene. Divji, komunikativen, družaben. Vedno sva skupaj hodila na zabave od njegovih bližnjih-imel je dosti sorodnikov in prijateljev (rojstni dnevi, poroke....). Zelo je pritiskal name, da se naj spremenim, da bom bolj družabna in bolj komunikativna, ker je seveda videl kakšna sem. Z leti sem postajala vedno bolj komunikativna, družabna. S tistim fantom sva se razšla potem. Zdaj zase lahko rečem, da sem komunikativna, seveda pa odvisno koliko ljudi in kdo je poleg mene. Delaj na sebi. Če se želiš spremeniti, verjemi, uspelo ti bo. Seveda pa ne gre to čez noč. Glede prijateljev pa, ni zaman, da pravijo, boljše imeti enega pravega, kot 10 nekih prijateljev, ki pokažejo svoj pravi obraz ko si v nesreči, da ti obrnejo hrbet oz. odidejo.
Srečno

[ludvik14]

Potem sva šla podobno skozi obdobja osnovne šole, srednje šole ter faksa.. Sedaj sem star 25 let pa se mi zdi, da sem prišel v nekako najtežje obdobje zame. Ko je potrebno zaključiti faks, ter delati zraven, poleg hobijev, ter se nato zaposliti. Včasih zmanjkuje energije za vse, potem pride strah kaj če mi ne uspe,.. To vpliva na psiho, ki se odraža, da imam prazno glavo v družbi, da sem napet in živčen.

No vglavne sedaj pa še ena nevmesna neumnost: za foro smo se nekateri fantje čisto pobrili lase na nulo.. Sedaj pa opažam da je to močno poslabšalo mojo samopodobo, komaj čakam da zraste nazaj, a kaj ko rastejo le 1cm na mesec :.( nekako me kar panika grabi (iti v službo na faks)

Kako pa predlagaš da naj delam na sebi.
Ja glede prijateljev, se strinjam, in se bom poskušal držati predloga, raje enega pravega, kot pa 10 ne pravih
večkrat sanjam tut o punci, vendar jih taki moški kot sem jaz pomoje odbivajo (z nizko samopodobo,...) sploh sedaj z obrito glavo

(se opravičujem za mojo slabo slovnico)

[Violeta8]

 
glede obrite glave... nekaterim celo bolj pristaja frizura brez las.
Res je, da nekatere punce zelo gledajo na zunanjost, nekatere pa gledajo na vse prej kot na zunanjost. Ne se obremenjevati še z lasmi 
Ne rabiš se opravičevat za slovnico, saj sem vse razumela, kaj si napisal 

Pa nekaj glede dela na sebi:
https://www.sensa.si/osebna-rast/4-nivoji-dela-na-sebi/

Če bereš, pa ti priporočam knjigo od Dr. Joseph Murphy-Moč vaše podzavesti. Jaz recimo ne berem zelo rada-si pa preberem, ko sem v stiski kakšnih par strani iz te knjige, da mi vlije moč. Meni osebno je ta knjiga zelo všeč in je tudi zanimiva.

[ludvik14]

sem se nehal obremenjevati zaradi obrite glave, verjetno sem bil v šoku samo zaradi hitre spremembe. Hvala ker ste me nekateri ljudje potolažili

Berem ne preveč rad tako kot si napisala ti. Ampak ssi jo bom poiskal saj tudi jaz rabim nekaj, da me saj malo odrine iz krize.

Pa še nekaj. Jaz ko živim pri starših mam še en problem. Jih čisto razumem da jih skrbi zame, in da dokler sem pod njihovo streho, naj jih pač ubogam. Najbolj me moti, ko hodim 3x na teden recimo v fitnes (h prijatelju v garažo, ki stane minimalno), potem v soboto na kak žur, u nedeljo se pa dobimo na kavi da klepetamo ali pa igram instrument, me stalno kregajo in včasih celo prepovejo da bi nekam šel. Češ da samo žuram in zapravljam denar. Ubistvu pa jaz z socjalno fobijo se že tako moram včasih prisilit da grem v družbo, ker bi se najraje potuhnil v sobo. In ne da ga sam žuram in zapravljam, ampak grem s prijatelji tudi telovadit ter igtat inštrument. Se družit, saj ko okoli mene ni ljudi, sem stalno pod stresom, ko pa grem med ljudi se saj bolje počutim, če ne drugega sem saj strah premagal..
Bolj bi jih razumel če bi zaradi tega trpela šola, ali pa ne bi hodil delat, ter mel hobijev. Nevem, res sem totalno zmeden tudi zaradi tega.
jih pa razumem glede tega, ker imam zmeraj manj časa pri domačih opravili,...

Kako naj rešim ta problem sigurno ima tut še kdo drug podobne težave? joj sami problemi

[Violeta8]

Jaz bi se na tvojem mestu odselila. Tudi jaz sem imela težave z domačimi, saj so bili proti moji zvezi z fantom in sem na koncu zaradi tega zbolela, tako da sem spet pristala v psihiatrični bolnici. Nato sem se odselila in ugotovila, da je bila to najboljša rešitev. Sedaj so sprejeli fanta in tudi jaz se bolje razumem z domačimi.
Problemi so, vsi jih imamo, takšne in drugačne, tako pač je. Bolj hitro kot to človek sprejme, bolje je zanj.

[cale26]

Kako resno se držiš mojega nasveta, na katerem dnevu si?   

[oshee]

cale, ne seri s tem Nofap sranjem, ker je neumnost.

[logpop]

cale ima prav. ne nasprotuj človeku samo zato, ker si neveden.

[jezika]

jah...to je res čudno,...
mene včasih za par ur, ali pa tudi po celo popoldne, prime ta tesnoben očbutek in se ga kar ne morem otrest. prav pritisk čutim notri v prsih. takrat imam ponavadi tudi same negativne misli, ki jih težko kontroliram (da ne bom zmogla, da ne bom sprejeta,da se ne bom zmogla dokazati, da mi ne bo uspelo, da bodo kritike...)
Ko občutek mine, običajno postanejo tudi misli bolj jasne-realne. Ko je vse to mimo, se običajno vprašam˝čakino mal, kaj sem pravkar razmišljala, a ima to sploh kakšen smisel... se z tem obremenjevat? pa to kar sem pravkar razmišljala je res karneki˝

Zavedam se da na vsake toliko časa pridejo tudi te urice! pa naj si jih sproži stresen dogodek, ali pa padejo iz neba tudi ko je vse vredu. res je tečno. vendar si jaz to predstavljam tako; vrč se je napolnil in sedaj se mora malo razliti.
Vem da bo minilo,...le počakati moram. in vedno mine. sploh nevem točno kdaj, a kar na lepem se zavedam da se počutim mnogo bolje. Pomaga mi, da takrat najbljižnim povem kaj se trenutno z mano dogaja, pomaga mi da se takrat z nekom pogovarjam; o bilo čemu-lahko tudi o receptih za kuhanje. najbolje mi je, če grem na sprehod in tam klepetam.

[oshee]

cale ima prav. ne nasprotuj človeku samo zato, ker si neveden.

Bil sem 6 mesecev na off, ko sem zaključil vezo. Spremenilo se ni nič. Dobro poznam NoFap strategijo, pri meni žal ne funkcionira.

Nevednost škodi. Nabijati neko filozofijo, ki nima nobenega temelja, prav tako. 

[logpop]

Jaz zdaj drkam samo 2x na teden. Razlika? Manj zamorjenosti brez razloga kot prej, ko sem vsak dan. Sem malo bolj družaben, bolj se mi da pogovarjat z ljudmi, manj mi gredo na živce.   Ni pa magična rešitev za vse probleme. No počakajmo par mesecev, mogoče pa bo, to pride z zakasnitvijo, da se možgani mau spucajo. Po moje bom kar na 1x na teden prešaltal, ker bi rad znova užival v gledanju filmov. Starih filmov ker novo je en kup sranja vse skupaj. Kupit en hd tv in vse filme od dobrih režiserjev (cameron, polanski, spielberg, oliver stone) pogledat v hd kvaliteti. Po moje je preveč drkanja krivo za to, da v filmih sploh ne morem več uživat.
Edino dobro je za stres pucat iz telesa drkanje, to pa pogrešam.
Kakor se obrneš je rit zadaj.