Regina.

[Regina]

Ne sej važno je, kar čutimo v sebi 

Slika je odlična. Moji doma imajo od poletja mucko. Naj bi bila klasična zunanja mačka, a je prava Gospa in je seveda večino časa v hiši  , ven sploh ne gre, če pa že, se hitro vrne na toplo 
In sem jim ravno zadnjič pošiljala nekaj podobnega, sigurno bo cela žurka maček + smrekica 

[Nives]

Ce je mlajsa ali bolj razigrana muca, bodo imeli se celo prednovoletno zurko

[Ribica]

Pri mojem bratu so imeli 2 mucki, sta hodili v jaslice pod dreveščkom spat. 

lp, Ribica

[Nives]

Hahahah   namesto kravic in kozlickov ...

[Nives]

Mozen scenarij.....

[Aslan]

 

[Regina]

Eh ja, neka nejevoljnost me daje, pa nemir 
V prvi vrsti ... si nisem mislila, da me bo ta korona spet tako nervirala, nazadnje me je lani, ko se je pojavila, ko se ni vedelo kaj in kako. No sedaj pa še ta omicron zadeva, ... cepljenje s 3. dozo mi ne diši, sploh... Potem vidim, da bo moje potrdilo o cepljenju veljalo samo še do marca  kar nekaj se vse kopiči.
Moji doma so se že vsi 3. pocepili ... saj ne, da me/naju silijo, daleč od tega, ampak vedno znova ista vprašanja. ''kaj pa vidva? a se bosta šla cepit?'' .. na živce mi gre, ker en pogovor ne more minit brez korona tematike. Pa saj razumem, da je dal našega življenja, ampak spije ti vso energijo.

Zadnje dni slabše spim, večkrat se ponoči zbudim in težko zaspim konkretno nazaj. Zjutraj se zbudim vsa polomljena, boli me vrat in rahlo tudi glava. Glavobol imam sedaj že kar nekaj dni (del dneva), ampak je glavobol zaradi stresa - ga prepoznam, sem ga že imela.

Potem pa (še vedno) akutalna tematika v moji glavi - služba. Sodelavec, s katerim sva si dobra je sedaj zadnje dni v službi, potem pa gre drugam. Nevem kak bo. Do sedaj je bil on tisti, ki sem mu jamrala, ki sva skupaj jamrala hehe. Mogoče bo pa sedaj celo boljše, ker ne bom imela s kom jamrat in pač ne bom jamrala sploh  .. Itak še vedno čakam in čakam kako se bo odvilo z delovnikom, strah me je, da mi ga bodo spremenili, da bom več delala popoldne, česar si ne želim, ker ni bilo tako dogovorjeno.
eh.

Ziher bi se še kaj našlo, kar mi trenutno povzroča vso to slabo voljo, nemir, tesnobo.
Tudi misel na to, da se bliža božič mi sploh ne popravi razpoloženja,... kaj pa novo leto? letos bom vsem zaželela, da ostanemo negativni (na testih)  .. se mi pa zdi, da novo leto ne bo prineslo nič optimističnega, novega,.. ampak še eno zagrejeno, koronasto leto 

[Ribica]

Ojla, Regina,

mislim, da nas vse pred novim letom navdaja tesnoba, ker ne vemo, kako se bo to sr.... razvijalo naprej. In tudi cepljenje nas več ne zaščiti pred okužbo, res pa je, da je potek bolezni lahek. Moja hčerka in zet sta oba 3x cepljena, pravkar sta prebolela korono, res zelo blago. Če bi bilo to v "starih" časih, bi rekla, da sta imela lažji prehlad - brez vročine, z nekaj smrkanja, malo kašljanja in utrujenosti. Saj smo bili res vsi šokirani, ko sta sporočila, da sta pozitivna, pa 3x cepljena (2x sicer z Astra Zeneco, samo tretjič s Pfizerjem), a je nato potek bolezni pokazal, da vendarle je nek pozitiven vpliv cepljenja. Na koncu sta rekla, da sta se res dobro spočila, naspala, naredila doma neke stvari, s katerimi sta bila v zaostanku ...  . Pač, vsako slabo je za nekaj dobro.
Pri nas doma in v ožjem sorodstvu smo vsi 3x cepljeni, ker smo vsi že 50+. V teorije zarot, da nas s tem pobijajo, jaz ne verjamem, upam, pa, da se nam vendarle ne bo treba precepljati v nedogled.

Kar pa se službe tiče, pa morda začneš iskati, tako počasi... morda pa se kaj najde. V tvoji stroki so menda kar potrebe. Saj veš, "če ni za bit, je pa za it".... Nič ni dokončnega, sploh pa služba in delodajalec ne.
Vse dobro.

Ribica

[Nives]

Ojla.

Mene tudi malo nervoza daje. Vsega veliko na kupu in malo notranje frke, kako se bo vse izslo. Tascin RD (ze bil), jutri moj RD, zatem takoj ze bozic. Cez par dni naj bi sli za 1 teden v tujino.. konkretno bomo preckali 3 meje, kjer zdaj najbolj zaostrujejo. Se pravi ni govora samo cepljeni ali preboleli, kar ze doma oba imava, ampak 3 odmerek in ali PCR. Tako, da zvecer bova imela debato, ce iti se po 3. Šus na hitro. Nisem najbolj navdusena, ker sva presnji mesec prebolela. Kar naprej nekaj.. sita ze mal tega okrog cepljenja.
Pakiranje, nakup hrane, bozicno kosilo pri nas, ciscenje, ajaj.

[Regina]

Ze vec kot en mesec nisem ok. Od tiste vrtoglavice v aprilu imam obcutek, da se mi skozi nekaj nalaga.
Stres mi povzroca razmisljanje o zdravju, o tem, da bi mogoce zanosila, premlevanje o stvareh… in sedaj se mi ze nekaj dni pojavlja se ta zoperna tesnoba v prsih. Nisem je obcutila ze vec kot eno leto.. sedaj pa ze par dni, pride in mine, pa spet pride in mine.
Danes sem dozivela en tak val tesnobe, obcutek, da bi najraje nekam zbezala… saj je minilo, sam ta obcutek tesnobe, negotovosto, strahu se vztraja.
Res sem zalostna, ker se valjam v tem sr**** ze vec kot mesec dni. Moja glava ke izmucena, imam glavobole, pristisk v glavi, skozi stiskam celjust, ramena in vrat napeta… vse zaradi ankse… ampak del mene se kar nekaj v strahu, da je pa nekaj narobe.

Sama s svojimi bednimi mislimi.

[sonce57]

Regina, se mogoče bojiš nosečnosti in je to razlog za tesnobo?

[Regina]

tudi zna biti; ker ja, se je bojim.. ampak si je vseeno nekako zelim.

[Aslan]

Regina kar pogumno ... ko iz varne cone udobja stopimo v neznano je vedno nek strah,
nato pa se dokaj hitro znajdemo v coni učenja, spoznavanja sebe v novih vlogah ali veščinah.
Materinstvo nas veliko nauči tako o sebi, kot o otrocih ... je proces zorenja v mamo.
Ljubezen, ki pride z otrokom nas spreminja ... postajamo zrelejše ženske, mame ki varujemo mladiča.
Ko zapustimo primarno gnezdo pri starših ... si spletamo novo ...
Tesnoba je pogosto strah pred odraščanjem, pred odgovornostjo ...
Zato pogumno sledi svojim željam in daj strahovom možnost, da obstajajo, opozorijo, skrbijo ...
a jih ne jemlji pre-resno ... zaupaj da zmoreš bit kos materinstvu.
Sočuten objem,
 

[Regina]

Aslan iz srca hvala za te besede, vedno tako lepo napises, vedno potolazis cloveka, ko je hudo  Hvala ti za vse tvoje zapise tukaj vsem nam 

Strahovi iz prejsnjega tedna so se umirili in sem precej boljse, bolj trezno razmisljam. 

[Aslan]

Aslan iz srca hvala za te besede, vedno tako lepo napises, vedno potolazis cloveka, ko je hudo  Hvala ti za vse tvoje zapise tukaj vsem nam 

Strahovi iz prejsnjega tedna so se umirili in sem precej boljse, bolj trezno razmisljam. 

Regina sem vesela, to mene poboža po duši, ko vidim, da so besede v pomoč, da lahko nekomu olajšajo stisko. Žal mi čas ne dopušča, da bi bolj redno spremljala vse prispevke s foruma.

Sem vesela zate, da so se misli umirile.
Pogosto se pred odločitvami znajdemo v notranjem "Otroku" in takrat naši strahovi eskalirajo ...
Ko se naučimo sebe povabiti nazaj v "Odraslega" se pa ti strahovi umirijo in vidimo situacijo čisto drugače.
To je del naše intrapsihične strukture - bolj ko se zavedamo kje se nahajamo lažje se samoreguliramo.

Ps: Lepo je bit mama. Jaz imam 4 hčerke in lahko rečem, da si brez materinstva ne predstavljam svojega življenja. Je pa tudi čisto ok, če se nekdo odloči da nima otrok. Vsak zase najbolje ve kaj potrebuje in kaj lahko daje ... Predvsem pa je starševstvo neverending process ...
 

[Regina]

Včeraj je minilo 8. leto mojega sobivanja z Gospo Ankso. Naslavljam jo z Gospo, ker je predstavlja velik del mojega življenja, ne prevladuje več, ker sem nekaj izkušenj pa vseeno dobila, kako ravnati z njo; je pa tudi učiteljica in včasih me spusti na realna tla, me opozori, da nekaj delam narobe 

V teh 8 letih je bilo OGROMNO padcev in posledično tudi veliko zmag 
Začetek je bil res težak, spomnem se kolikokrat sem dneve in noči prejokala zaradi strahu, kolikokrat sem mislila, da bom umrla in ne dočakala naslednjega dne, kolikokrat me je prešinila misel, da bi bilo boljše, če me nebi sploh bilo .. ampak tukaj sem, še vedno 

Sama sem imela težave ravno v času, ko je forum bil še dosti aktiven, vedno sem se rada zatekla sem po nasvete, pomoč in jo vedno tudi dobila. Bila je aktivna še klepetalnica, veliko smo se pogovarjali. Pogrešam forumaše, ki so mi takrat zelo pomagali ... upam, da ste dobro 

Vsem, ki tavate v temi in mislite, da hujše ne more biti, da se ne premaknete nikamor - ZMORETE! Bodite pozitivni, tudi takrat, ko res ne gre najdite nekaj, kar vas drži pokonci. Počasi se daleč pride, vzdržujte dobro energijo in optimizem, POGOVARJAJTE SE! Ne skrivajte, da niste dobro, povejte komu, ko je hudo. Ne trpite sami - lažje je, če kdo ve za vaše skrbi, strahove,...
Sama ne morem ppovedati KOLIKO mi je pomagal enostaven SPREHOD! Koliko ankse je sprehod spravil iz mene, še danes nevem kaj se dogaja med sprehodom ampak, ko čutim tesnobo, strah (seveda, da ni že na maksimumu) me reši sprehod. Je pa res zdravilo, ki mu ni para 

[lilija]

Ko bi se jaz lahko rešila vseh teh strahov. Pa hodim k psihologinji ki gre z mano to čez pa grem na sprehode meditiram tehnike sproščanja izvajam pa nič ne pomaga. 

[Regina]

Saj se nisem znebila strahov, samo z vztrajnostjo in delanjem na sebi se lahko sedaj spopadam s tesnobo takrat, ko udari... in nisem vedno uspešna. Včasih bolj, včasih manj.
Plujemo v dobrem vetru.

[lilija]

Meni je že uspeh če pridem ven do ceste. In v tem krču sem že od decembra. Tako da sem še vedno na bolniški.

[Regina]

Evo malo se oglašam, ker se bojim, da psihično hodim blizu roba 

skoraj 2 tedna nazaj sem se pri športu peveč napreznila in v nekem mogčen gibu v levo se očitno narobe zarotirala v hrbtu. konkretno me je zaštilaho levo od hrbtenice v višini lopatic, ampak ok, ni bilo hudega.
Nato sem čez nekaj dni ponovno šla na igro, takrat me je pa spet štihnilo in 1h sem igrala kljub zmernim bolečinam ...
Ja in od takrat res ni ok. Rotacije levo bolijo, globok vdih boli, spati na hrbtu ali levem boku ne morem .. šla na fizijoterapijo, nič zlomljeno,..rebro se mi zamaknilo, me naravnal .. gibam se lažje sedaj vendar bolečina v tisti točki ostaja, še vedno pri globokem dihanju, pri določenih gibih. Sem mislila OK, dan ali dva po terapiji pa bo ja šlo na boljše ... pa ne  Moj me tolaži, da pač traja, da je razboleno ... meni pa se že meša, skozi razmišljam samo o tem, da očitno sploh ne bo boljše in kolikokrat bom še mogla na terapijo (seveda jih plačam).. in koliko denarja bom še porabila za to 

Res sem tako žalostna ... saj lahko vse počnem, no skoraj vse, pač na šport sedaj ne morem, grem pa vseeno zvečer na sprehod, ampak me mori, ker me ob dihanju boli ...
Koliko časa misli še to trajat ... Nikoli nisem imela težav s hrbtom (samo kak muskelfiber) in vedno sem nekako čudno gledala tiste, ki so govorili, da trpijo zaradi hrbta..vedno se mi je zdelo, da tako hudo pa spet ne more bit, ''saj je samo hrbet'' sem pravila ... no pa smo tam, sem tam.

Karma.