Regina.

[Nucky]

Saj boljše, da nisi, ker je ponavadi mimo usekano. Saj pri meni je bilo.

[Cvetlica]

Lepo napisano, tinkibinki16! Očitno drži, če je tebi uspelo in lepo je prebrat, da JE USPELO.  Hitro se pozdravi 
Diagnoza res ni pomembna, ponavadi se itak prepletajo... ja, res tam na izvidu piše neka šifra, pa jo še nikoli nisem šla razvozlavat 

To se mi zdi res. Na začetku se zdravniki za nekaj odločijo in to potem pišejo naprej. V resnici gre večinoma za več različnih stvari hkrati. Posebej pri stvareh, ki so povezane s tesnobo.


 tinkibinki16 super in le pogumno naprej

[tinkibinki16]

Glej umetnost je v tem, da se naučimo živeti s tem. Res pride še kdaj kaka panika, a tudi odide. Če pomislim, kako je bilo 9 let nazaj....jaz sem se vedno borila proti paniki, sem bila sama s sabo kot v vojni. In seveda ni hotela stran.

Zdaj moram rečt, da sem se je naučila sprejet. Ko pride, me lumpa malo pretenta, ma jo kmalu spoznam -lohk rabim tudi par dni.
Se pa razvadiš. Ko si pol leta brez enega simptoma, pol udari kot strela z jasnega se morš prav na mesto postavit (kdaj sem se ustrašila da sem spet na začetku - grooozno) in si rečt: dej napadi, pa bo kar bo.

Priznam pa, da mi zateži, ker vedno pride po bolezni (virozi, posegu na telesu, blabla...) - torej ko sem šibka. Moja naslednja naloga pa je, da se sprijaznim tudi s tem, da ima telo pravico do tega, da je kdaj šibko in ni vedno v polnem pogonu. Ima pravico!!! Sam kaj, ko teorijo poznam, v praksi pa se mi kdaj zalomi.

V glavnem: super smo, zmoremo, zmaga je naša!!!
Poglej malo na temo paničarjev zdravstveni leksikon. Ta tema je bila meni vedno všeč. Malo smeha ne škodi

[Regina]

Spet se malo javljam.

Včeraj sem imela že 4. psihoterapijo. Moram rečt, da mi je terapija za enkrat super. Všeč mi je, da terapevtka ne gre striktno po vrsti vseh dogodkov ampak malo mešano. Začneva pri eni temi, če vmes preideva na drugo pa nič zato... bala sem se namreč, da bova najprej obdelale otroštvo.... in počasi naprej do sedanjosti in da bo trajaalo, preden ji lahko vse povem.
Sem jo pa včeraj malo povprašala o tem, kako se ji zdi to moje stanje, a je res tako grozno, al se samo meni zdi da je tako hudo, ker vem, da imajo nekateri večjo smolo  ... no pa nisem izvedela nič 

Ohh upam, da bodo rezultati, da bo enkrat konec vsega skupaj, oz vsaj nek nadzor nad vsem tem 

[Nives]

Ti zelim Umetnost je prepustiti se in hkrati obvladovati dogajanje

[Cvetlica]

Super Regina Primerjanje vodi samo v slabo voljo Saj je vseeno kje si v lestvici, važno da razrešuješ svoje težave

[skylost]

O Regina, bravo, lepo, da si začela terapijo. In fanj je, da ti je lepo, da se lepo počutiš, to je najpomembnejše!! Jaz pa še kr čakam datum na terapijo, že od poletja. Groza so te čakalne dobe. Poročaj kako gre!!

[Regina]

Hvala! Ja res sem vesela, upam samo, da bo finančno šlo skozi in, da nebo treba nehat 

Skylost držim pesti, da čimprej dobiš termin, potem pa akcija! 

[Travis]

Jo

Nisem detajlno bral cele teme, sem ti pa že pisunil nekaj
pred časom kako sem imel zelo podobne težave, predvsem
kar se tahikardij tiče. Je blo res za crknt, lol Pa jst sm mel
še mišične encime povečane, tko da si lah sam predstavljaš
kaj vse sem si v svoji bolni glavi napletel, da se dogaja z
mojim srcem, hahahaha Sm pa samo preveč bezljal okol
in posledično so mišice več delale (tudi srce, a po Holterju
2x popolnoma normalno, še UZ sm delal - vse bp).

Psihoterapija je super, če sama nisi uspela raziskat vzrokov,
ki sprožajo v tebi vse te nepotrebne misli. Vsekakor je tesnobnost
tenzija potlačenih frustracij, ki se potem takole svojeglavo (dobesedno,
ko da maš še eno betico poleg svoje) sproščajo in sračkajo vse naokol.

Še naprej se izpostavljaj situacijam, ki sprožajo stanja, ki jih omenjaš
in tvoj um bo slekoprej dojel kaj je film v tvoji glavi in kaj eone oddaljena
realnost, kjer si ti lahko čisto zdrava, samouresničena in srečna oseba.

Chuss, T.

[Regina]

Hvala vsem za lepe besede,

se trudim, dnevni probam delat na sebi cimvec, izpostavim se strahu in ga poiskusam prerasti
Terapija pomaga, ampak brez vseh vas bi bilo pa tudi zelo tezko! Travis hvala ti za tvoje nasvete glede tahikardij (se od nekaj casa nazaj), sem naredila tako kot si napisal in pomaga! Si res en topel clovek z veliko izkusenj in nasveti za miljon € 

[Regina]

Dragi moji, spet se oglašam po dolgem času. Tiste hude težave, ki sem jih imela v oktobru so postopoma izginile, pomagala je tudi psihoterapija, ker dejansko res začnem drugače razmišljati  Tesnobni občutki se tu pa tam pojavijo a tudi hitro minejo. Spet sem začela bolj migat, tudi partner je začel tako, da sva oba boljše. Probava imeti nek mir, si povedati res vse kar naju teži .. in gre, sem vesela. 

So se pa včeraj po dolgem času pojavili spet tej smotani občutki in strah, da je kaj narobe. Včeraj sem imela neke zadeve, ki so mi v oktobru povzročile tiste napade panike oz hude tesnobne občutke. Ker sem vse povezala s paniko, me je včeraj že preden sem zadevo imela, začenjalo biti strah, da se bo zgodba in oktobra ponovila. No pa se ni  malo sem bila nervozna, ampak je šlo vse lepo skozi... ne uspe mi pa še premagati razmišljanja... tako sem se danes čez noč zbujala in vmes tudi razmišljala in razmišljala, namesto da bi spala  Včasih kar ne morem verjet, da si lahko popolnoma super in dobre volje,... v naslednjem momentu, pa te zaradi napačnega razmišljanja ta anksa popolnoma spremeni.. postaneš nervozna razvalina, misli švigajo 100/h...ehhh ena sama misel, pa cela štala! 

Glede na to, da obiskujem spsihoterapijo tedensko že od konca oktobra, nevem, ali bi se moglo stanje že popravit ali kaj.. Včasih mi je prav čudno oz tko malo butasto, ko pridem na terapijo in me vpraša kako sem - ali je bilo kaj takega. Zadnje čase sem bila res dobro in sem vedno rekla, da se super in da ni nič ankse... če pa je, ji seveda povem in zadevo tekom pogovora probave rešit... če ni se pa osredotočive na težve na sploh. Res sem zadovoljna s terapevtko in resnično upam, da bom kdaj tako močna, da je ne bom rabila več, ampak za 1x mislim, da bo treba kar še nekaj časa....

No, sem pač mogla dati ven iz sebe ... tudi če nihče tega ne bere 

[skylost]

Draga Regina, velik objem. Sem zelo vesela, da si res boljše!! Kar vztrajaj pri tem  . Očitno je to rezultat trdega dela, pa naj bo to šport, psihoterapija, ali pa nekaj x. Super, super. No jaz lahko tudi povem, da sem kr dobro. Seveda se še pojavi kako piskanje v ušesih, pritisk, bolečine po telesu, ma se mi zdi, da so te epizode vse krajše. In ignoriram jih kr dobro - zato prej izzvenijo  . Če tako ostane, sem srečna. No saj si me brala in veš, da je dve leti in pol trdih za mano. Ma rezultati so in zato sem srečna in ponosna nase. Da mi je uspelo s tavečjega dreka ven brez kemije. Juhuuu za nas!! Lep vikend.

[Regina]

Skylost objemček nazaj 

Hvala za vsako lepo besedo, me lepo poboža 
Ja jaz pa ti imava kar nekako iste težave oz se enako odzivava nanje se mi zdi, seveda pohvaljene obe, lepo napredujemo in upam, da bo tako ostalo. Kakor praviš, če ostane tako, pa naj bo. Če pogledam nazaj, ti pa tudi verjetno je razlika sigurno vidna. Pri meni bo poleti 4.leto ankse in se mi zdi, da je vsako leto boljše. Padci so vmes, to seveda, ne pričakujem, da bom pa zdaj popolnoma brez ankse in brez skbri, to ne gre ... še vedno živimo življenje, ki ni vedno naklonjeno.

Lepo se imej! 

[Aslan]

Regina bravoooo. Vesela zate da se vse odvija v pravo smer.
To opogumi tudi ostale uporabnike da se odlocijo za delo na sebi in se ne zanašajo le na zdravila.
 

[Cvetlica]

Pohvale tudi z moje strani   Si an pravi poti, tako da vztrajaj in bo še več rezultatov

[Regina]

Partner gre v tem tednu službeno v tujino (z letalom) za nekaj dni... Prvič, odkar živiva skupaj, bova tako dolgo narazen, pa ni to problem .. gre se bolj zato, da me pač skrbi, kako bo, kako bo z njim, z mano ... eh. Saj je že bil v tujini, sicer ne sam, ampak je domač z letalom. Najbolj me skrbi, da bi imel takrat kakšno od tistih njegovih problemov... ampak bo pač mogel sam rešit 

Samo, da mine čimprej! Se tolažim stem, da bo to ena fajn zadeva za zvezo, ker bova tako daleč narazen, da je res en odvisen samo od sebe in ne od drugega  ... ah pa saj bo vse OK, samo bo pa težko, že vidim, kako nebom nič spala in se skos spraševala, če je vse ok ....

[skylost]

Regina, vem kako ti je. Jaz imam skozi te treninge  . Moj mož je voznik in :(ko gre na daljšo furo (da ga ni domov po dva dni ali tri) me skozi drži bolj tesnoba - posebno zvečer, tako mi je grdo brez njega in smili se mi, ker mora spat v tujini v tisti škatli od kamiona. In da ne govorim o nenehnih nevarnostih na cestah. Počutje je takoj slabše, zbadanje v prsih, glavi.. In neka žalost me drži, bi kr neki jokala. Tako da sva dve. Ti se lahko tolažiš s tem, da je to enkratno, jaz žal niti s tem ne. Ker je to vsak teden vsaj dvakrat. Drži se, bo hitro minilo in bo že nazaj tvoj dragi!! Lp

[Regina]

Skylost hvala za zapis  Tudi jaz podobno doživljam, nočem biti jokica ampak ja, dejstvo je, da je ta situacija res prvič (tisto, ko sem bila jaz v bolnici 2 dni ne štejem, ker je bil le par km stran ) in je/bo čudno.. ampak ja, kakor praviš, bo hitro minilo. Si pa res ne predstavljam kako je tebi, ko je to na nek način - način življenja, najbrž se sčasoma navadiš, ali pa tudi ne. Odvisno od tipa človeka. No kakorkoli,... vzleteli so že, zdaj pa čakam, da se mi javi.. saj bo  Grem pa sama sebi na živce, ker bom skozi gledala FLIGHT TRACKER (kje se letalo nahaja) in lokacijo partnerja kjerkoli bo - ker imava na telefonu oddobreno, da lahko en drugemu vidiva lokacijo - to ful ni kul, ampak sem tako bolj sigurna 

Želim ti čimmanj skrbi! 

[gogi]

Povsem normalno da te skrbi za varnost nekoga ki ga imaš rad, sploh če je to tvoj partner ali otrok ali itd..
Vsaka sirena na cesti te opomni da je na cesti nekdo in preverjaš kaj in kje se je zgodilo. Če je pa v tujini je pa toliko težje.

[Nives]

Zivjo Regina.
Jaz pa mislim, da bi bilo dobro, da se zamotis s cim drugim. Najbolje s tem, kar rada pocnes. Pomirjat strah in se ukvarjati s cim prijetnim. Ni dobro, da si preokupirana s tvojim. Ni dobro, da sledis temu, kje se nahaja. Navsezadnje je clovek vsak zase in naj bi vsak imel tudi svoje zivljenje. In zanj je bolje, da mislis, da bo vse vredu z njim.
Vem, da zna biti vcasih to tezko. Sama glede partnerja niti nimam posebnih tezav. Sem jih pa pred leti imela precej. Sem pa se vedno malo odvisna. Pri meni je tezava, ko se za nekaj dni ali vec locim od sina. Nazadnje sem videla, da cutim eno preteklo zapuscenost.
Zate in zanj boljsa smer je, da se usmeris v kaj drugega. Ko pridejo skrbi jih probas dati na stran in se ne vplesti v njih in pocnes svoje dalje. Na tak nacin imata oba vec od tega. Tudi on ima vec od tega, ce slisi da se znas imeti tudi sama dobro. Kot od skrbi. Kot vsepovsod.. vaja...