Regina.

[Regina]

Živjo,

včeraj sem bila skoraj totalno na tleh. 
Kakor se dogaja že nekaj mesecev, se je nekaj dni nazaj spet pojavil glavobol (ki se zadnje čase pojavi 1 teden po menstruaciji in traja nekaj dni do 1 tedna, blag). No včeraj sem imela tak pritisk v glavi, da so naplano prišle negativne misli in strah. Z mojim sva šla na lepše in se nikakor nisem mogla sprostiti saj so mi po glavi neprestano hodile slabe misli - o tumorjju, anevrizmi, o tem, da me bo kap.... Zaradi vsega skupaj sem na koncu mojim staršem sporočila, da naju nebo, in se zmislila, da ima moj neko nujno delo za opravit. Ko sem prišla domov sem se počutila boljše. Imela sem pa nizek pritisk in sicer 95/65. A je to sploh nizko? Ponavadi ga imam tam 110/75.
Ugavenm včeraj me je res potrlo ... zakaj, zakaj, zakaj.  In še taka boječka sem, da si niti do zravnika ne upam stopit, ker se bojim, da bi me kdo dal napreiskave in bi odkrili kaj resnega, nevarnega..in da bi mi rekli, da mi ne morejo pomagati.  Mislim, da je to največji strah v mojem življenju - da bi zbolela za neko neozdravljivo boleznijo, ali pa da bi nenadoma pristaa v bolnici, kjer bi me čakal najhujši scenarij.

In potem, butasta kakor sem...grem pisat na neka zdravstveni forum, opišem glavobol in potem mi odpišejo nazaj - da ne morejo izključiti kakšne žilne ali druge patološke okvare in, da svetujejo pregled pri zdravniku.  Zdaj, ko sem to prebrala - panika, strah, tresem se... Saj vem, da je to LE forum in forume je PREPOVEDANO brati sploh nam strahcem, ker te preko računalnika ne more živa duša prepoznat, pregledat, kaj šele, da bi ti postavil diagnozo... a kako naj si pomagam, ko mi prsti kar sami klikajo strani in oči berejo tisto kar one hočejo 

Zdaj me je res zelo strah. Poizkušam se prepičevati, da glavobol poznam, da se mi že dlje časa dogaja, da se ponavlja po istem vzorcu.. ampak ne, glava trdi svoje in me dejansko prepičuje, da sem na smrt bolna. Potem pa obujam lepe spomine in kar na jok mi gre, ko pomislim, kaj če bo vsega konec?!!! Grozna sem, obupna in drugim uničujem dneve zaradi mojega fantaziranja. Tako slabo se že dolgo nisem počutila.

[Regina]

In zdaj sem ugotovila, da je nekdo pred mano v tisti zdravstveni forum tudi pisal o nekih svojih težavah z glavoboli, in dejansko nevem, ali je bil odgovor zdravnice namenjen meni ali predhodniku. Nekako se mi zdi, da predhodniku saj je opisoval slabše in hujše težave.

Kako lahko ena beseda/stavek na človeka tako vpljiva? 

[Tejamo]

Enostavno preveč razmišljaš...jaz delam isto zato vem kako se počutiš. Probaj se s čim zamotit pa nehaj brat forume...če imaš resno težavo, kar se tiče zdravja...pojdi do zdravnika, da ti končno opravijo preiskave in da končno veš na čem si. Takole samo sebe uničuješ. Najdi nekaj da ti preusmeri misli...ker te vsiljivke se napajajo s tem ko jim dovoliš da te prevzamejo..ne se jim dat 

[pavlinm]

Jst pa mislim, da ni bilo dobro, da si zavrnila AD-je. Lahko, da so tvoje misli in strahovi posledica biokemičnega neravnovesja v možganih, ki ga bojo zdravila uredila nekje v roku pol leta. Brez veze se mučiti brez njih

[Regina]

Enostavno preveč razmišljaš...jaz delam isto zato vem kako se počutiš. Probaj se s čim zamotit pa nehaj brat forume...če imaš resno težavo, kar se tiče zdravja...pojdi do zdravnika, da ti končno opravijo preiskave in da končno veš na čem si. Takole samo sebe uničuješ. Najdi nekaj da ti preusmeri misli...ker te vsiljivke se napajajo s tem ko jim dovoliš da te prevzamejo..ne se jim dat 

To, da preveč razmišljam ve, pa tudi časa imam ogromno za razmišljanje 
Koliko je resno nevem, ker kakor pravim težave, ki me težijo imam vsak mesec par dni, v istem ciklu, na isti način... sem že omenila svoji zdravnici pa pravi, da se njej ne zdi nič posebnega, hormonsko neravnovesje, stres... Danes sem h sreči brez težav in upam, da se je ta cikel zaključil.

[Regina]

Jst pa mislim, da ni bilo dobro, da si zavrnila AD-je. Lahko, da so tvoje misli in strahovi posledica biokemičnega neravnovesja v možganih, ki ga bojo zdravila uredila nekje v roku pol leta. Brez veze se mučiti brez njih

Kakšni ADji? Nikoli jih nisem imela, nikoli bila pri psihiatru, da bi mi jih sploh predpisal.  nisem pristaš zdravil, v zadnje pol leta je moje počutje boljše pa tudi strahov je manj kakor je bilo prej. V pol leta bi jih uredila, recimo, da bi jih res, kaj pa potem? A bi kar nehala? Tako ne gre.. potem bi pa imela še minimalno pol leta odtegnitvene težave. Zdravila ne rešijo vsega. 

[pavlinm]

Ad-ji ponavadi ne delajo odtegnitvenih tezav. Ne vem, kje so prebrala, da naj bi te trajale po leta. Jst mislim, da te je samo strah necesa novega in da zdravila niso tak bav bav. Pri psihiatru je obisk podoben tistemu kot pri splosnem zdravniku. Povprasajo te po simptomih, dajo neko okvirno diagnozo in po potrebi sele zdravila. Seveda so lahko pro blazjih tezavah pomagas sama in nekatere epizode depresije izvenijo same v roku pol leta, a vcasih to ni dovolj in te dejansko zdravila sele postavijo na noge

[Regina]

No saj ravno zato, ker težave niso tako hude zdravil nočem  ...dokler sama nekako lahko krotim te slabe dni se da živet  pri meni ni težav, da nebi mogla zjutraj ustat, ker mi je tako hudo,.. ne preživim celega dneva v krči, ker me je strah... pri meni se pojavi strah, ki drži recimo uro ali dve, ko se sprostim je pa spet vse ok.

[pavlinm]

Regina, kakšne odgovore ti pričakuješ od nas? Mislim, da te lahko uporabniki usmerijo, kje začeti reševati težave, ne more jih pa nihče namesto tebe reševati ali te pripraviti do tega, da se boš bistveno bolje počutila v svoji koži.  Glede na opisane težave, ki jih imaš kar precej, mislim, da se gre pri tebi za depresijo ali generalizirano tesnobo (obsesivne misli, zgodnje vstajanje, socialna izolacija...). Depresija ni samo ekstremno vedenje, kot je to, da ti je težko vstati iz postelje ali jokanje, ampak še veliko, veliko več. Omenjaš še tudi neke psihomatske težave kot so glavoboli in panični napadi in druge bolečine. Jst še zmerom mislim, da ne bi bilo slabo, da greš magari še enkrat do osebne zdravnice, da te po potrebi usmeri k psihiatru ali na kakšne dodatne preiskave. Škoda se leta in leta vrteti v istem začaranem krogu, če obstajajo zdravila in metode, ki ti lahko pomagajo lažje živeti s tem.

[skylost]

Pozdravljena draga Regina,
ja poznam tvojo zadevo...Sem tudi jaz po letu dni agonije z paniko, močno ankso še vedno nikjer. Preživela sem že vse možne simptome ankse. Dolgo časa sem imela v mislih samo to, da me bo infarkt ali kap.. No in sem ugpotovila, da me pa ne bo, če me v enem letu ni in sem še med živimi. Sedaj pa imam novo diagnozo - multiplaskleroza  . Pojavljajo se mi simptomi kot so mravljinčenje rok, bolečine v okončinah, ramah, mišicah, trzanje mišic, okoreli prstni sklepi, tresenje rok.. in misli spet bežijo v nam prepovedane sfere. In potem še za piko na i grem brat simptome MS na net in ekoga.. skoraj vse imam jaz. Ampak najbolj smešno je to, da ko sem bila prepričana, da me bo infarkt, sem tudi imela vse simptome infarkta.. Ahhh kaj te misli delajo z nas. Celo štalo. In tudi jaz sem ubrala trnjevo pot brez AD-jev. Srčno upam, da se nam bo nekoč obrestovalo to trpljenje in da bomo dokončno ozdravljene... nekoč  .
Lep vikend ti želim. Jaz grem žurat danes in ja, jutri bo tudi mene glava bolela (ampak bom vedela od česa - od preveč popitega piva  ).

[Cvetlica]

Vsak ima svoj način razreševanja težav in če zmore brez tablet toliko bolje  Kolikor vem Regina hodi na psihoterapijo in že veliko ve o načinu razreševanja težav in če ji uspeva je to samo spodbudno 

[simonchy]

Meni se pa zdi tale izjava zeelo na mestu:

No saj ravno zato, ker težave niso tako hude zdravil nočem  ...dokler sama nekako lahko krotim te slabe dni se da živet

Torej, da ne gremo za vsako stvar, slabo počutje, ne tako "močno" anksioznost po zdravila in da je to to. Vseeno je tudi potem potrebno narediti kaj zraven, kaj razčistiti itd.
Če pa je prehudo oz. nas to bistveno ovira v funkcioniranju potem potrebujemo neko osnovo, da lahko sploh začnemo delati kaj zraven, da začnemo razčiščevati, spreminjati mišljenje itd - torej da sploh lahko sprejmemo druge oblike pomoči.

In prav je da svoje misli, svoje strahove, krize delimo, jih nekje obdelamo in pustimo. Tako gremo lažje in hitreje naprej. 

[GoSpra]

Vsak ima svoj način razreševanja težav in če zmore brez tablet toliko bolje  Kolikor vem Regina hodi na psihoterapijo in že veliko ve o načinu razreševanja težav in če ji uspeva je to samo spodbudno 

Zelo zelo lepo napisano in se strinjam, zelo vzpodbudno za Regino. 

[Regina]

Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.

Nekateri vedo malo bolj, nekateri malo manj o meni, kar pa čisto nič ne zamerim, in tudi če pride do kakšnih nesporazumov, sploh ni nobene panike. Tema je odprta, da pišem vanjo, bodiso, ko mi je hudo ali pa kar tako - ko sem čisto super. Glede na vse skupaj, kar se vleče že 2 leti se mi zdi, da je stanje veliko, veliko boljše... pustimna strani tiste dni, ko sem panična in mislim, da me bo spet anxa čist prevzela ... teh je v primerjavi z prej malo. Kaj so 3 dnevi napram celemu mesecu? No temu jaz pravim napredek, da sem iz celega meseca anxe in strahu prešla na 3 dni..ki se še zdaj kažejo v istem vzorcu, potem sem pa spet čisto ok! (kakor sedaj, bi se lahko smejala tem izpadom, ki sem jih imela, ko sem nazadnje pisala.  ) To sem dosegla v večini sama na kar sem res zelo posnosna. Ja, obiskujem terapevta vendar se moram malo za ušesa, ker zdaj že nekaj časa nisem bila pri njem, se moram spet malo naročit  to je pa to! In ja, Cvetlica res si zelo lepo napisala. Tablet ne maram, izogibam se jih, kakaor, da so kužne  ampak, dokler mi sami uspeva in se počutim OK, jih pri meni (upam, da nikoli) ne bo. 

[Regina]

In tudi jaz sem ubrala trnjevo pot brez AD-jev. Srčno upam, da se nam bo nekoč obrestovalo to trpljenje in da bomo dokončno ozdravljene... nekoč  .
Lep vikend ti želim. Jaz grem žurat danes in ja, jutri bo tudi mene glava bolela (ampak bom vedela od česa - od preveč popitega piva  ).

.. kar zelo spoštujem. Meni se zdi, kot sem že napisala, ta smer čisto ok.. pač probaš. Če ti gre super, če ti ne gre potem pa sam pa tudi okolica vidi, da tega pač nisi zmožen. V najslabšem primeru gremo lahko po zdravila... ampak nebi si odpustila, da bi sistanje popravila izključo s tableti, brez, da bi najprej sama poizkušala!
Super, da si šla ven! Torej nebo zdej nič strahcov, ker te bo glava bolela! 

[Regina]

Danes (spet) slabe volje. 
Premišljujem in premišljujem o prihodosti...kako bo, ali bo vedno tako kot sedaj, ali bom kdaj povsem si opomogla, da me nebo več skrbelo za take stvari kot me zdaj. Sprašujem se, zakaj tako niham..v enem trenutku sem ful močna kljub anksi, vztrajam, živim z njo... v drugem trenutku me pa vsaka negativna misel čisto potolče. Vse skupaj potem prinese slabo voljo, spet pride strah na plano, spet se pojavi fizična bolečina in te me je strah - kaj če ni kriva anksa za to, kaj če je res kaj narobe in tega nevem, kaj če v enem trenutku samo omedilm...in... in konec. Zkaj toliko rpemišljujem o koncu, katera normalna 23 letnica razmišlja tako... o koncu življenja, kaj bo, če me kar na enkrat ni več.. od kje sploh te misli? Potem opazujem vsak delček sebe, vsako spremembo, spremljam svoje počutje... tako se obremenjujem, da preko dneva samo to delam in ne neham. Hjoj spet ena mojih muh, hormoni me čisto ***** te dni, naj čimprej mine!! ker.. ful, ful, ful sem razočarana nad sabo. 

[Regina]

[nasmika]

Regina, mislim, da če delaš na sebi kot ti delaš in se soočaš z tesnobo, gre gotovo na bolje. Morda bo enkrat odšla, morda bo pa samo obvladljiva do te mere, da ne bo motila več tvojega življenja. Pač, občutljivi smo bolj kot je treba. Enkrat mi je rekel psihiater, ker sem že neštetotič ponovila, da me moti, ker sem tako občutljiva, da kaj pa najdem v tem pozitivnega in me je šele takrat streslo, da seveda je v tem veliko pozitivnega, jaz pa sem videla samo slabo...  To pomislim, ko nisem najbolje.

Plakatek je pa zelo lep in resničen.

Ne daj se in vse dobro.

[Regina]

Nasmika, hvala 

Sem potem razmišljala (tokrat v bolj pozitivno smer) in se nekako pomirila. Ljudje smo kot skodelice za kavo. Vase ''vlivamo'' vse, ko je pa enkrat preveč, se prelije. Isto je z našimi čustvi, ko je preveč izbruhnejo na plano, tudi tista, ki jih dobro tlačimo v sebi. Menim, da je bilo/je še te dni v meni vsega preveč, poleg tega še ''tisti dnevi v mesecu'', kar me hormonsko še bolj potolče.

[Regina]

Tako slabo se pocutim.. psihicno sem cisto na tleh, na robu joka.. danes sem ze v bolnici in cakam te predoperativne preiskave. Prej sem se eni medicinski sestri hmalu zjokala, ko sva govorile o mojem pulzi povezanim s psiho... ki je bil mimigrede 160 Nocem biti tu, imam obcutek da se v meni vse tega napol,..ko pomislim na dom mi grejo solze v oci in se obracam stran od drugih, da me ne vidijo...
kaj bo z mano do petka