socialna fobija

[Tasy]

kako ves da jo imas? kako ste vi ugotovili da imate socialno fobijo? kako ste se je resili?

[Lost]

Malo si preberi tukaj http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=38

[all.star.anna.91]

Meni se npr. v družbi tresejo in potijo roke.

[Tasy]

pa mislis da je to socialna fobija ze? zakaj sploh pride do socialne fobije? zakaj so nekateri ful sprosceni v druzbi, drugi ne?

[all.star.anna.91]

Ne vem, čakam na termin pri psihiatru in on bo potrdil, če gre za socialno fobijo. Ljudje smo si pač različni, tako kot imajo eni svetle, drugi temne lase, tako so pač nekateri bolj samozavestni kot drugi. Jaz sem bila včasih ful samozavestna, zdaj pa čisto obratno. Telo se spreminja.

[Tasy]

ja sam ti si se zelo mlada, je 91 tvoj letnik? si pa moram rect, tudi pogumna, da sploh upas k psihiatru, in da si upala osebnega zdravnika prosti za napotnico za psihiatra. jaz imam ful tremo glede tega.

[Toja]

da si upala osebnega zdravnika prosti za napotnico za psihiatra. jaz imam ful tremo glede tega.

Tasy, za psihiatra ne potrebuješ napotnice, se samo naročiš,
razen če ni stanje "nujno", ker takrat si potem takoj na vrsti... 

[Tasy]

ja samo potem je to samoplacnisko?

[all.star.anna.91]

Odvisno h kateremu greš. Nekateri so samoplačniški, drugi pa preko zdravstvenega zavarovanja.

[Toja]

ja samo potem je to samoplacnisko?

Poglej si sezname po mestih in se pozanimaj...običajno, če je v sklopu ZD ni samoplačniško,
so pa nekateri posamezniki, izberi si takšnega, ki dela na koncesijo (zdr. kartico)...

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

[Tasy]

kdaj pa imas termin za psihiatra Anna?
upam da bos kaj porocala, kako je bilo..
ceprav jaz kar malo dvomim da ti lahko pomaga ena neznana oseba, po mojem tak si kot pac si. moja sorodnica hodi na terapije k psihoterapevtu, in pravi da je po teh terapijah se slabse, ker pac vse sprasujejo osebne stvari, in ona ni taksna oseba da bi lahko odprto o tem govorila, no ne vem. meni je tudi to zelo tezko. kaksen ki je ze hodil k psihiatru bo vedel kaj vec povedat o tem, kako je potekalo pri njemu...

[all.star.anna.91]

Jaz se zelo rada zaupam vsem, ki so me pripravljeni poslušati, če pa imajo zame še rešitev pa še toliko bolje 21.6. imam. S prejšnjim nisem bila zadovoljna zato zdaj menjava.

[Tasy]

pa imas se s cim tezave, ali samo s tresenjem in potenjem rok?  res dobro da upas govorit in zaupat o teh stvareh, ker se mi zdi da ljudje to obsojajo, te imajo takoj za sramezljivega in bojecega, pa ceprav nisi.

[mieaid]

kako ves da jo imas? kako ste vi ugotovili da imate socialno fobijo? kako ste se je resili?

Obstajajo razni vprašalniki, s pomočjo katerih potem tudi zdravnik vzpostavi diagnozo. Če si čist nova v tem lahko za začetek rešiš kakšen vprašalnik na spletu, da okvirno vidiš na čem si, končno diagnozo pa ti seveda lahko postavi samo zdravnik, ki ti bo potem tudi povedal kaj in kako naprej. Vsekakor pa odsvetujem, da sama po svoje v nedogled brskaš in iščeš po simptomih pa si razbijaš glavo kaj zate najbolj velja. Teh simptomov je ogromno in pri različnih ljudeh se različno kažejo, tako da se še celo izkušeni zdravniki lahko kdaj zmotijo in postavijo napačno diagnozo. (velja načelo, da nihče ni nezmotljiv, je pa tudi dejstvo, da nekdo drug bolj objektivno oceni situacijo nekoga drugega, kot pa sam zase)

Meni se npr. v družbi tresejo in potijo roke.

To samo po sebi ne pove nič. Lahko ni nič, lahko pa je znak katerekoli druge motnje ali bolezni, ki nima veze z duševnim zdravjem. Nekdo je npr. zaljubljen, pa se mu v družbi določene osebe tresejo in potijo roke ... 

Po mojih izkušnjah ni neke (univerzalne) rešitve (vsaj zaenkrat še ne; mogoče bo nekoč možnost presaditve možganov ).
Če imaš postavljeno diagnozo soc. fobije, se moraš s tem pač sama pri sebi sprijaznit in sprejet, da imaš določene ovire in omejitve. Tako kot npr. nekdo, ki se rodi z manjkajočim udom - če mu manjka npr. prst in lahko zaradi tega še vedno bolj ali manj neovirano funkcionira, v redu, če pa mu manjka cela noga, pa mora uporabljati določene pripomočke (protezo, umetno nogo), da lahko funkcionira. Če te soc. fobija ovira v vsakdanjem življenju do te mere, da ne moreš normalno funkcionirati, potem pač rabiš neko pomoč-zdravila, ki omilijo simptome. In tudi glede stranskih učinkov zdravil pretehtaš koliko te sama soc. fobija ovira in koliko stranski učinki.

[simonchy]

Zdravo.
Ja simptomov je zagotovo veliko in so zelo različni. V prvi vrsti pa je to strah pred družbo, ljudmi, pred izpostavljanjem. In tu ne gre le za tremo, ki jo ima veliko ljudi... tu gre za strah pred ocenjevanjem, nesprejemanjem, ... Nelagoden občutek v različnih situacijah, odvisno tudi od primera do primera. Morda že nelagoden občutek v trgovini, restavraciji, morda pri izražanju itd. Vse socialne situacije, ki so običajno normalne, mi pa jih prepoznamo kot nevarne za nas in telo odreagira kot beg ali boj!

Kako jo rešiti? Če bi bil enostaven odgovor na to vprašanje, potem je nobeden ne bi več imel. Se pa mi zdi, da je najprej potrebno začeti delati na tem, da imamo radi sami sebe in se sprejemamo takšne kot smo!

 

[ludvik14]

Pozdravljeni

sem 22 letnik, in imam velik problem v družbi, strah me je ker mislim da nič ne vem o ničemer im me zato grabi velika tesnoba, nimam voje do ničesar. Strah me je da bom izgubil še tiste prijatelje ki jih imam, pa še to zgleda kot da jih nimam ker sem večina časa tiho in nevem kaj bi rekel ker imam prazno glavo. Zanima me kako je z antidepresivi ki sem jih dobil, ker me je strah povedat da mam to bolezen in ne smem uživat pijače. pač jaz bi komot zdržal bres alkohola, samo bojim se kaj bodo rekli ostali na to ko bodo zvedli kaj je z mano in da se ne morem sprostiti z njimi (pač ob alkoholu). Strah me je kako se bo odvijalo nadaljno življenje. kako naj izboljšam samozavest, to razgledanost, in da bi se znebil tesnobe, da bom lahko bolj sodeloval v družbi, ker imam v glavi veliko praznino.. Ko me je zapustila dekle ki sva bila dolgo skupaj se je stvar karnaenkrat poslapšala, sedaj čutim veliko osamljenost in depresijo ki me zelo ovira pri življenju. Blodim po sobi in nič pametnega ne naredim.. Rat bi imel prijatelje, dokončal fakulteto spoznal sopotnico, ki mi je podobna da bi si zgradil normalno družinsko življenje, hodil naokoli po svetu, rat športam. kako zelo si to želim, samo tako kot se zdaj počutim se mi zdi da bo šlo vse mimo mene. Prav obupano se počutim

[Tayana]

Jaz bi ti odgovorila nekaj v zvezi z alkoholom.

Pitje alkohola te ne postavi na višje mesto. Obstajajo druge vrednote. Dobro je ostati tisto, kar si, ne tisto, kar ti drugi rečejo, da moraš biti. Močan in velik si, če vztrajaš pri svojem, in ne, če podležeš tistim, ki zahtevajo, da piješ alkohol in škoduješ svojem zdravju. Sicer pa če boš pil alkohol, ne boš nič bolj priljubljen. Zaradi tega te ne bo nihče imel bolj rad. Misliti, da te bodo imeli raje, če boš pil alkohol, je utvara. Piti alkohol ne pomeni biti junak, mož in odrasel. Vse to si, če pametno uporabiš svojo glavo in delaš tako, kot je zate koristno. Je pa res, da je v družbi veliko skušnjavcev, ki nagovarjajo k temu in onemu, kar ni dobro. Toda ne oziraj se na to. Takšno je pač življenje. Vsi smo že doživeli kaj podobnega in smo se morali boriti za svoj interes, ne za interes tistih, ki hočejo od tebe nekaj, česar ne moreš ali ne smeš. Ko je bil moj sin v tvojih letih, je bil šaljivec, in ko so mu kolegi ponudili alkohol, je rekel: "Ne, tega pa ne morem." "Zakaj pa ne?" "Zaradi hrbtenice." In je bil smeh. Ko so mu ponudili cigareto, je bil odgovor enak. In spet smeh. Tako je stvar obrnil na veselo plat in se pri tem od srca nasmejal.

Pa še to: imaš občutek, da imaš prazno glavo in ne veš, kaj bi povedal. To se dogaja pri marsikom. Mnoge to naredi nesrečne, nekateri pa se ne ozirajo na to, temveč zavzeto poslušajo, o čem razpravljajo drugi. Ni nujno biti v središču pozornosti, ni nujno govoriti, če to ne gre. Tudi to je nekaj vredno, da smo zraven, da smo prisotni, da znamo poslušati in se iz tega česa naučiti. Je pa res, da je vprašanje, ali pogovor poteka tako, da bi se iz tega lahko kaj naučili. Včasih so pogovori takšni, da niso nikomur za zgled. Tudi to se dogaja. Lepo je biti med dobrimi, kulturnimi in vljudnimi ljudmi. Za njih ne boš nikoli postranska stvar. Sprejeli te bodo in ti dali vedeti, da si med njimi zaželen. Ne vem, ali si našel takšno družbo ali ne. Ta svet je zelo pisan. Družba je lahko prijetna, lahko pa tudi ni. Želim ti, da bi bil med ljudmi, ki te sprejemajo takšnega kot si. Če še nisi, pa morda kdaj boš.