Hej...
Sem nov tu. Moje prvo tipkanje na tem forumu
Sam doživljam/sem doživljal epizode depresije. Povedat želim, da sem v obdobjih depresije hkrati doživljal tudi socialno fobijo. Se pravi poleg absolutne nemotiviranosti, sem bil absolutno štorast pri komunikaciji, se počutil nervoznega, blokada možganov...samo čakanje da pride trenutek, ko lahko grem vstran in se položaj zaključi. Še posebej z mlajšimi ženskami...starejše sem vedno nehote očaral. Kakorkoli...svojo depresijo ( in z njo tudi socialno fobijo ) sem skrbno in učinkovito skrival. Niti na misel mi ni prišlo, da bi iskal pomoč, niti v obliki vprašanja na forumu. Kar se je mene tikalo - to je vse normalno, vsi čutijo enako, jaz imam samo občasne trenutke v katerih se slabše počutim.
In ja....tesnoba....ta pa je bila moja stalnica od mojega zavednega vekomaj.
Nimam odgovora/rešitve za tebe. Želim rečt...jaz sem na koncu vendarle poiskal pomoč. Kakor si ti opisala svoj položaj, bi bilo ( po moje ) dobro, da greš do psihologa. Razlika med psihologom in prijateljem/prijateljico je, da psiholog zna izrečt pravo stvar v pravem trenutku. Prav tako ti bo psiholog znal bolje svetovati okrog tega kaj bo najbolje za tebe.
Vsekakor pa beri knjige, miganje, itd... Pa kar se knjig tiče....vsaj v mojem primeru je bilo tako, da sem ( in še vedno jih ) sovražil neke knjige, ki bi mi naj odprle oči. Rad berem življenjske romane - Življenje kot reka...to berem v tem trenutku. ( Normalni liki z normalnimi problemi in dilemami. ). Ampak moj problem je pač v svojem bistvu drugačen od tvojega.
In kar se tablet tiče - tudi jaz jih ne maram. Vedno sem se jih izogibal...v bistvu tudi potrebe ni bilo, kar se mojega splošnega zdravja tiče. Ko pa sem se končno odločil za pomoč, sem poleg pogovora dobil tudi zdravila. In v mojem primeru so ravno ta naredila bistveno razliko.
Bistvo - ne se borit sama s svojimi težavami, najd si pomoč. Prvi korak je težek. Po prvih rezultatih je vse enostavno...vsaj za mene je
