Hipohonder

[vesna25]

Pozdravljeni,spet jaz,spet v hujsi obliki.Ze 3dni me po malo boli glava,vceraj sem opazila,da sem malo raztresena oz pozabljiva.Takoj sem seveda pomislila na najhujse.V sluzbi sem nekako zdrzala,doma me je pa grabila tesnoba.

Nekako sem zaspala,zbudila sem se pa kot v nocni mori,omoticna,za omotico je sledil hud panicni napad,ker sem si mislila evo to je to-nato je sledila tresavica...in zares tezek strah.Kot sem ze omenila,sem imela te tezave in sem bila pri nevrologu,tudi na mr leta 2010.Bojim se,kaj ce se kaj dogaja v glavi,pa jaz ne vem?
Stvar je v temu,ker ne razumem kdaj se je smiselno sekirati za zdravje oz kdaj je potrebno k dr,in kdaj je vse samo psiha...skratka danes je najtezja noc zame,ze dolgo ne tako.Sem se odlocila,da bom danes doma in grem k osebni dr.Se vedno se bojim,panicno bojim,in mi je hudo,ker me je vedno strah najhujsega....nevem kako naj si pomagam.Vnaprej se zahvaljujem za odgovore..lp

[Regina]

Pozdravljena,

nevem sicer o kakšnem glavobolu je govora, vendar sem imela podobno situacijio 3 tedne nazaj, ko me je 15 dni rahlo, ampak stalno bolela glava. Glede na to obdobje sem bila zelo panična - strah, da je kaj v glavi in, da ne vem, straj, da me bo pobralo, vse najhujše vglavnem. Niti do zdravnika nisem upala. No na lepem je minilo ... Milim, da so zato krive predvsem zakrčene mišice zaradi stresa, panike,... bolj se moramo sproščati, je pa težko govoriti to nam - panikom, hipohondrom, strahcem....
Ti opisuješ še druge simptome - tresavico, zmedenost, strah,.... mislim, da gre tukaj za glavobol kot posledico stresa in anxe....
Verjamem, da bo minilo tudi pri tebi, če gre pa tu za hud glavobol, ki traja dolgo časa, se je smiselno oglasiti pri zdravniku. 

[vesna25]

Pozdravljena,hvala za odgovor.Hud glavobol ni, je zmeren,danes me je malo mocneje bolela glava,po tabletah se je umirilo.Zdaj sem sla do osebne dr,rada bi sla na pregled k nevrologu,nazadnje sm bila 2011. Kako razlikujem,kdaj mi nagaja psiha in kdaj je kaj resnega?hvala
Lepa

[Regina]

To je težko - paničaji si pogosto še tako majhne simptome razlagamo kakor najhujše možne. Samo vedi, da tiste njhujše stvari (kar se glave tičejo) zagrabijo na hitro s posebnimi simptomi, ki so ti NEZNANI. če te glavobole poznaš potem mislim, da nimaš kaj skrbet.

[vesna25]

Hvala Regina,zelo si prijazna. Osebni dr je preprican da ni nic,rekel je pa da me lahko da na magnetno(bila sem 5let nazaj),ampak si ne zelim tega ponavljati.V tem casu sem bila psihicno sesuta,ko sem cakala na preiskavo in na izvid,zame je to izjemno stresno,resnicno.

[vesna25]

En lep skoraj poletni pozdrav vsem skupaj!Iščem besede,ki bi lahko opisale mojo trenutno situacijo,obenem pa se zahvaljujem prav vsem,ki me berete,in vsem,ki ste na tem forumu.Moram priznati,da je ta forum oaza zame,ko sem najbolj na tleh,kjer se lahko najdem in cutim sprejeta.
Torej hvala vsem ,da ste,in delite svoje izkusnje z mano.
Spet sem tukaj.Kako naj strnem na kratko mojo zgodbo?Pri 12letih sem dozivela prvi panicni napad,nisem vedela,kaj mi je,pa tudi moji starsi se niso spoznali.S tem sem se soocala do 21leta,tavala v nevednosti,dokler nisem odkrila tega foruma.Naenkrat sem razumela kaj se mi dogaja..olajsanje.Scasoma so napadi izginili,pojavile so se razno razne vsiljivke,obsesije...
Ko je to ponehalo,se je pricel strah.Strah pred boleznijo.Jemala sem cipralex dobrih6let,sedaj,3tedne nazaj sem prekinila,ker je bila moja psihiatrinja mnenja,da jih lahko opustim.Naj povem,da sem inela obcasno tudi med jemanjem cipralexa strah pred boleznijo in tesnobe,sicer ne tako pogosto kot sedaj.Nic mi ne manjka,stara sem 31 let,imam fanta,zeliva imeti dojencka,imam sluzbo ki me veseli,je delo z otroki,ampak je vseeno naporno.
Skratka-sedaj se mi pojavlja zares hud strah pred multiplo.Vcasih imam cuden obcutek v nogi,in takoj panika.
Hromi me to,da prav sedaj,ko mi dejansko nic ne manjka v zivljenju,da se bo nekaj zgodilo,ena huda bolezen,kjer se bo vse lepo koncalo.Tega strahu se ne morem znebiti.Ne razlikujem,kdaj je kak simptom znak anksioznosti oz telesni simptom-organskega vzroka.Zelim uzivati v temu,kar mi je dano,namesto tega pa me skozi preveva hud strah in obcutek da bo vsega konec.
Morda deluje moj zapis malce zmedeno,vsekakor pa se vam vnaprej zahvaljujem za vse lepe besede,mnenja in izkusnje,ter vas lepo pozdravljam.

[simonchy]

Zdravo Vesna,
tako lepo je prebrati sporočilo, ki je kljub vsemu, tudi optimistično.
Vsekakor pa je spodbuda, da se da.
Ja, glede straha...  nikoli ne moremo nič vedeti, kdaj nas kaj "napade" - torej zakaj bi bili v stalni pripravljenosti, kaj bo. Zagotovo enkrat nekaj bo, saj smo tukaj samo na "dopustu", ampak če samo čakam na to, zamudimo živeti. Jaz bi ti svetovala, da izkoristiš življenje maksimalno in živiš polno, norčavo, zadovoljno in sebi primerno in zadovoljivo 

Pač bolezni in tudi naš "konec dopusta" na tem svetu se moramo zavedati in ga probati sprejeti, ker pač takšno je življenje. In ga poskusiti tudi tako živeti - kot dopust, nam prijetno.

[dusi.levicar]

Vesna če ti doktor pravi da je z tabo vse ok se probaj malo sprostiti pojdi na kakšen tek ali na sprehod z partnerjem in ti bo sigurno boljše je pa res da ti vse te skrbi dela anksioza smo pač taki da včasih kakšno stvar malo spotenciramo kar pa pomeni da z nami ni nič narobe.ne sekiraj se bo že minilo boš videla.če pa nisi sigurna v kakšno bolečino pa pojdi do zdravnika da se prepričaš o težavi in ti bo verjetno odleglo.drži se

[vesna25]

Hvala za lepe odgovore.Ko brskam po forumu,ugotavljam,da nisem edini panik in da nas je vec.
Je pa tezko,predvsem obcutek da itak bo vsega lepega enkrat konec oz obcutek,da si ne zasluzim biti srecna,in da zato se bo nekaj zgodilo.
Seveda so vse moje misli fokusirane v moje telo in opazovanje,in sem ob koncu dneva izcprpaba samo od tega.Zadnje dni je bilo res hudo,in si ne znam pomagati trebutno.