Prva pomoč

[Cvetlica]

Počasi, daj tabletom čas bolje da ugotoviš če z nižjo dozo deluješ kot da jo po nepotrebnem višaš, ker lahko res še negativno vpliva. Pohvale za psihoterapijo Še sprehodi in kakšna knjiga za samopomoč pa boš prebrodila to vmesno obdobje.

[crni panter]

Hvala Cvetlica... sej vem, prevec sem nestrpna...
mah smotano je k se je treba nenehno neki borit...predvsem me misli spravjo v zadrego..v stilu, kaj ce se mi zmesa, blu bla ble...kr neki....pa se mi do sedaj se ni..hudo mi je k se je ponovilo in me skrbi zakaj...tako dobromi je slo...ceprav ce pa sem iskrena pa nisem zadosti naredila na pozitivi...dogajale so se tezke stvari in popolnoma sem izgubila zaupanje v zivljenje...tokrat bom resnicno delala na bolj optimisticnih,pozitivnih vzorcih...pozitivne afirmacije in obrnila svoj um v bolj pozitivne stvari..ker je ocitno prekleto mocan in mogoce bi pa delal tudi v pozitivno stran...torej dobro smer....
ne vem, malo sm zmedena, prestrasena..mi gre pa malo bolje....hodim ze na kave, psihoterapijo, se izpostavljam...ceprav mi je tezko biti v druzbi ampak moram skozi to....vec kot umret ne morem..

[Nives]

Bravo Črni panter Čestitam za napredek!! Da si šla v življenje in na psihoterapijo. Da preides na boljše vzorce je potrebno veliko... časa,  samoopazovanja,  samozavedanja. .. sprejeti je treba obstoječe vzorce in se jim ne upirati,  se naučiti, da se ne odživas nanje, da s tem izgubljajo na moči in hkrati ustvarjati nove. Vse to se da, samo voljo, potrpljenje in malo poguma. To je nek potek,  da prideš to trajne spremembe. 
Afirmacije in KVT delujejo dokler jih uporabljaš.  Meni so pa bolj blizu trajne resitve.  Te pa ne pridejo v parih mesecih,  ampak v letih. Veliko ljudi dela napako, ko jih strašijo lastni vzorci in so kritični sami do sebe v tem. Ampak, če se boris proti njim,  se v resnici krepijo. Če jih pa sprejmeš, se ne odzoveš s kritiko in strahom..Te zelo hitro zapustijo.  In vedno manjkrat prihajajo. Jaz včasih v mislih pobožam kak tak del mojega odzivanja...Ko sem bila otrok mi je pač koristil za preživetje. .. takoj se poleže, če sem ljubeča do njega.
Zelo sem vesela zate Črni panter! Bravo! kar tako naprej

[crni panter]

Nives iz srca hvala..mi tvoje besede veliko pomenijo...in se strinjam...bolj se upiras slabse je...in ja, tudi jaz sem razvila vzorce ki so mi v mladosti pomagali prezivet zdaj pa mi ne pomagajo vec..cas je prisel,da se koncno, koncno pobozam, pocrkljam in imam rada....
 

[crni panter]

Oh ja...evo sotrpini, se jaz malo pisem...lazje mi je ,ce dam stvari na papir (ok, ekran )----jutra so malo smotana, najbolj panicna pa ne vem zakaj....vec ali manj imam probleme z misimi...das emibo zmesal in bla bla,bla bla..tko trapasti, ker sem ze to dala skozi in se mi ni zmesalo..ampak ker sem ze bila na tabletih je v meni vedno dvom, a so tableti to preprecili (da bi se mi zmealo) a sem jaz tudi sodelovala Pa se spomnim,da ko sem prvic zacela jesti tablete sem se vseeno prvi mesec kar borila z istimi mislimi...da se mi bo zmesalo....in sem prezivela..tako da na neki racionalni ravni vem, da vseeno moras sam poskrebit za mir, preusmerjanje....
Zanimivo mi je tudi to, da sem bila dve leti in pol brez zdravil in sem nekako zaupala vase, tudi enkrat nisem pomislila,da bi se mi zmesalo in ce sm me to ni vznemirilo.sm se zasmejala....potem je prisel piskanje v usesih in panik kot sem, sem seustrasila,da bom iz tega nardila celo zbrko...vcasih sem se bala fizicnih bolezni,sedaj se psihicnih...strah me je bilo,da bom nardila paniko in me bo to pripeljalo dalec, zato sem se odlocila za zdravila..ker sem se pri prvi izkusnji odlocila za bolnico, ker pac nisem vedela dovolj o uvajanju in sem se tega prestrasila...pa sedaj upam,da vem,da pac uvajanje moras preziveti tu ali tam...ni velike razlike...ker sem malo hipohondra sem mislim,da imela obcutek da bom tam varna...upam,da mi bo sedaj ta nova izkusnja v pomoc,da bom bolj zaupala sebi, vase...Zdravila so mi pomagala ampak imamo pa res sreco, ker se zdravil tudi bojimo...in meni se vedno ko grem na zdravila pojavijo te bedne misli....ne vem, po moje so malo stranski ucinki se bolj pa podzavestni strah ,da sedaj sm pa res "zmesana" ker sm na tabletih...kr nekej..Tako mi je zanimivo,da sele takrat ko grem na zdravila me panika napade iz res vseh koncev, kot da je to zdaj res to....
razocarana sem ker sem spet tu in nekako so se pomesali vsi strahovi, nezaupanje vase, strah, da je mojega zivljenja konce, da ne bom vec mogla delat in podobno....

[crni panter]

Joj kaksne glupe fore..kr en strah kaj ce bom dobila psihozo pa zgubilastik z realnostjo..kaj ce nam vec vedla kaj je res,,kr neki...pa vem,da sm realna in tukaj in vse in kr neki...pa od kod teli dvomi pa kr neki...kaj ce se mi bo zmesal....totalna beda no... ta zdravila tudi oprostite izrazu zjebejo sceno...kr neki...ne morm verjet da je anksioznost lahko taka....svasta ej

[crni panter]

Spet se jaz oglasam...s strahom in pravzaprav zalostjo...sedaj sm vec kot dva tedna na AD in 9 dni na 75 mg....je naporno,ker se vsak dan srecam s kaksnim strahom ampak ga nekako samo spravim v red...si dopovedujem in nekak predelam...oz. se pomirim...in proti veceru imam ze kdaj prav dobre dni, grem ven na kavo in niti nimam tako hude tesnobe v sebi..gre kr ok...samo vecno vprasanje v meni, kaj ce bo vedno tako trajalo, da me bo vedno strah, pa telesni simptomi pa to piskanje v usesu ( k mi ej ze prej ampak ko sem zacela poslusat je panika...pa mi je sedaj tudi ze lepo uspevalo pac preslisat in potem potihne..ampak ne vem ce bom lahko tko cel lajf se s tem ubadala...skrbi me...a bom lahko se kdaj srecna, otrok verjetno ne bom imela, ker me skrbi kako bi bilo...ne vem...tako sem zalostna...

[Regina]

Če ti kaj pomaga ... jaz sem imela iste misli 3 leta nazaj, isti strah ... no sedaj po 3 letih te skrbi niso več tako velike in niso vseskozi prisote, tako da zaupaj, da bo boljše 

[crni panter]

Hvala Regina,
vsaka spodbuda mi veliko pomeni.
Hvala ti

[crni panter]

Se eno vprašanje imam... Sedaj sm malo več kot 14 dni na Ad jih... Seveda je vsa simptomatika udarila na veliko in sem bila ponosna ker sm nekako predihala, si dopovedala,da so le simptomi in so simptomi šli.. Pa me zanima... A si lahko to pripisem kot neko spodbudo a mislite da to delajo Ad... Strah me je kako si bom lahko kdaj zaupala da zmorem tudi brez Adjev... Hvala vam

[Nives]

Če si se odlocila za delo na sebi, potem boš marsikaj o sebi spoznala in se naučila novih načinov funkcioniranja. Ko boš ozavestila ene dele sebe in jih uporabljala, ti bo že precej lažje.  Postajala boš močnejša in večal se bo tvoj občutek varnosti in zaupanja vase. Ad boš pa že opustila, ko bo čas za to... S spoznavanjem in preoblikovanjem sebe torej.     

[crni panter]

Hvala Nives,
saj zdi se mi ,da ze kar nekaj teorije vem...ampak praksa...in osnovni problem ,da ne zaupam v zivljenje in ne zaupam vase...uhhh, bomo videli kje bom zacela in kaj bo potrebno storit....
no,sej ce gledam za nazaj mi je zivljenje dal veliko namigov in pomoci pa sm povsod prehitro odnehala....
resnici na ljubo je tako

[crni panter]

Spet se oglasam...kako ves kdaj ad prijemajo---jaz sedaj je 75mg asentre 11 dni....pa sem bila kr ok...ni bilo vec take tesnobe....se kr ok se nekako sla skozi....celo ven se spravim na kave pa ceprov sem notri napeta...
danes ponoci me e spet tesnoba v prsih ampak sem nekako potem spet zaspala...kaj to pomeni,da ni dovolj ali da pocasi prijema...
hvala

[Nives]

Če si vmes že toliko bolje, ti lepo prijema Kdaj bo čisto in kako bo potem, je pa odvisno od vsakega posameznika. Nekateri že čutijo max efekt po 2-3 tednih, drugi smo ga po 7-8 tednih. Kar se na kavice hodi..

[Lost]

Poskusi nekako tako , da prej si se borila "čisto sama" zdaj pa imaš "pomočnika" v obliki ADjev. Enkrat dela pomočnik, enkrat TI enkrat OBA, ali pa oba nič ne delata . In sama vidiš da tesnoba pride v najbolj neprimernih trenutkih in tudi tako moč kot trajanje sta poljubna. Zato skušaj takrat ko si BOLJE to "zaužiti z taveliko žlico" , ko pa si malo slabše pa pač ne dovoli da ti DVOMI in SKRBI jemljejo še dodatno ENERGIJO.
Vsekakor so NIHANJA pokazatelj sprememb, res pa da se tukaj čas meri v TEDNIH ne urah

[crni panter]

Hvala obema....ma,res je smotano..in vedno ta vprasanje ali bo kdaj boljse...
se res trudim,da bi bilo boljse...pa malo rata pa drugic spet manj... ta trapasta napetost v meni...grrrr....
prvic se ne spomnim takih for, ceprov vem da so tudi bili sam sem pozabila..pa bila na veliko vecji dozi...
sedaj pa se trudim tako...dokler se priblizno gre...
hvala

[gogi]

Čez čas bo vse videti lažje, prav tako bodo negativne, neprave misli manj pogoste.
 

[crni panter]

Gogi, iz srca hvala za spodbudne besede... Pomeni ogromno 

[crni panter]

Pomagajte mi prosim...
Jutri bo 14dan,da jemljem 75mg asentre in 50mg kventiax... Jutra so se vedno težka... Popoldne in zvečer je kr ok... Najhuje mi je k se pojavljajo misli da ne bom mogla tako živet, a bom še kdaj boljše, ta tinitus me mori... V tišini in ko grem spat.. Si dam slušalke ampak me je tko strah če bom znala tko živet... A mislite da k anksiozna ste malo popusti da bom tudi s tem lažje hendlala... Sm bla že mal boljše(manj tesnobe), danes pa spet huda tesnoba in sm kr boga... Helexa nism vzela že kar nekaj časa... Več kot teden nobenega...

[gogi]

Ne skrbi, 14 dni je res kratka doba. Seveda bo bolje, kaj pa misliš, bo bolje. Potrepežljivost, delo na sebi kolikor zmoreš in kar naenkrat boš opazila da zmoreš več.
Meni so bila jutra najhujša, komaj in komaj sem se sestavila...oblekla, umila...a je nekako šlo....z drobcenimi koraki in voljo.
Ne obupaj...to je ukaz!