V paniki

[ančapomaranča]

Pozdravljeni vsi tukaj,

Pisem, ker me je zeeeelooo zelo strah. Traja slaba dva meseca in vedno huje je. Sem mamica in se vedno dojim, zato si nisem upala vzeti nobene tablete. Do malo prej. Nimam drugega kot lexaurin 1,5 ki pa zgleda ne pomaga prav dosti. Zdi se mi, da se bom raztrescila na 1000 kosckov, bojim se, da bom znorela. Od kar traja, je vsakic nekaj drugega. Ce ze mislim, da zdaj pa sem boljse, napade v drugacni hujsi fizicni obliki. Nimam vec moci. Rada bi se naspala, sprostila iz krca. Sem mislila, da bo lexaurin pomagal, ni, zdaj pa sem se v vecji paniki. Prosim, svetujte, kako naprej.

[Juliette]

Draga Anča,
rešitev vsekakor obstaja. Ni treba, da po nepotrebnem toliko trpiš.  Prvi korak naj te vodi do os. zdravnika oziroma psihjatra, da ti predpiše ustrezna zdravila (ne jemlji kar nekaj na svojo pest), nato pa predlagam tudi psihoterapijo.
Z otročkom je najbrž še težje vse skupaj prestajati? Imaš v tem pogledu kaj pomoči - partner, starši ...? Skušaj si vzeti vsaj kako uro na dan zase, pojdi na sprehod, privošči si toplo kopel, tuš, skodelico čaja v miru ... in se vsaj v tisti urici poskušaj ne prepustiti vrtincu negativnih, zastrašujočih misli.
Tukaj pa se  lahko mirne vesti potožiš, ko je vsega preveč. 

[Cvetlica]

Noben (ok razen konjska doza) tablet ne pomaga dokler nismo vsaj toliko mirni. Sama sem prišla do faze
ko me uspavalni tablet ni uspaval in me je grabila grozna panika. Tako da jaz nisem prepričana da je rešitev v tabletih, razen če obstajajo kakšni ADji za nosečnice (za tiste ki sem jih dobila jaz vem da je pisalo da niso primerni za nosečnice, niti za doječe matere).
Poskusi dati ven vse strahove. Ugotovi česa točno se bojiš (da ne boš zmogla, da ne boš dobra mama, da boš znorela...), saj šele ko boš vedela česa te je resnično strah ga boš lahko začela zmanjševat. Meni je psiholog razložil, da naj se sprašujem "kaj se lahko najhujšega zgodi" dokler ne pridem do tistega res najglobjega nivoja, saj neoprejmljivega straha ne moreš razrešit. Upam da imaš doma koga ki ti lahko pomaga?
Vem da je težko, si lahko predstavljam da je med nosečnostjo to še vse bolj intenizivno, ampak vztrajaj. Na koncu boš videla da si mnogo močnejša kot si kadarkoli mislila in da bo bolje

[ančapomaranča]

Lepa hvala obema za odgoor.

To se mi ne dogaja prvič. Tudi na pshihoerapijo sem že hodila, a sem jo dva meseca pred porodom prekinila, ker je bilo tako lažje. Nadaljujem po novem letu. Na srečo mi tudi bližnji stojijo ob strani in pomagajo.
Kot sem že omenila, pri meni panika ne trka prvič na vrata in včasih je lexaurin pomagal. No, zgleda da tudi tokrat, saj mi je uspelo zaspati za slabih pet ur. A, zbudila sem se kot zombi, z že zelo dobro pozano težo v prsih, ki se potem stopnjuje v fizične simptome in krog je sklenjen. Jaz pa ne znam izstopiti. Zaradi misli, da se mi bo zmešalo in da bom nezmožna skrbeti za svojo malo, se čas ustavi. Takrat sem kot miška v kotu, ki samo čaka, da nevarnost mine.

Lepo bodite

[ančapomaranča]

Hejla,

Spet se oglasam, ker mi je nekoliko lazje, ko zaokrozim misli, jih dam na forum ali papir.
Ze dva dni se socam z novim strahom. Bojim se, da imam neko bolezen povezano z odpovedovanjem misic...
In kako sem prisla do tega straha? Bolijo me misice in iMam obcutek tezkih rok. Za vse skupaj imam logicno razlago (da je zakrcenost posledica panike), ki pa mi ne pomaga prav dosti. Razocarana sem nad sabo, ker tega ne znam ustaviti. Jocem in obupujem. Ves cas samo preverjam delovanje svojih rok in iscem simptome na internetu, vse zato, da bi se nekako potolazila, umirila.
Res vec ne vem, kako naj si pomagam, zato bom zelo zelo vesela kakrsnega koli nasveta.

Pa hvala ze v naprej,

Lp,

Anca

[Cvetlica]

Če te skrbi pojdi k zdravniku, saj tudi če ni (kar verjetno no) nič, boš vsaj vedela da je problem v paniki. Joči, daj ven, ampak potem pa potegni črto. Govori si pozitivne afrimacije, večkrat na dan (baje da pomaga da se pri tem gledamo v ogledalo, saj naj bi vedno vzeli stvari bolj osebno ko nas nekdo gleda v oči), pojdi na sprehod, poglej kakšen film in objami svoje bližnje (med stiskanjem se nam sprošča hormon sreče). Zamenjuj simptome z žviljenjem in  izgubljali bodo pomen.

Zavedaj se da je bilo že na tisoče ljudi v isti situaciji kot ti. In jim je uspelo. Tudi tebi bo! Vsaka kriza enkrat mine, tudi ta bo

[pavlinm]

Oj, samo na kratko, to tezo v prsih, bolecino v mecih in rokah poznam tudi jaz. Mislim, da imam fibromialgijo. Pri meni jo sprozata stres, utrujenosti in bela moka. Pomaga sprehod in bazen. Si pomislila, da imas mogoce poporodno depresija? Vsekakor nisi edina mamica v tej situaciji. So se bolj zmedene in take, ki imajo se boln tezave otroke. Za svetovanje se lahko obrnes tudi na Mamo Zovfo. Meni tudi ne pomagata Lexaurin in Apaurin, Edino Eglonyl.

[ančapomaranča]

Hejla,

Prvic slisim za fibromialgijo. Sem sedaj na hitro poguglala in...ne vem. Jaz sem si zapicila v glavo multiplo, ALS. Vsak dan se otepam teh misli. Nekako sem se znebila straha pred norostjo, sedaj pa sem si nasla tega. Na poporodno pa nisem pomislila, ker je moja mala stara ze deset mesecev, a ni zanjo ze "prepozno"?

Hvala vsem za odgovore,

Lp,

Anca

[ančapomaranča]

Tako težko je, ne morem in ne znam se prisiliti v muving. Kar sedim na kauču in čakam, da bo bolje. V glavi je 1000 in 1 misel, čutim zategovanje okrog senc, gledam v prazno, v prsih pa nemir, ki pritiska na dno.

Anča

[isabela]

Anca, jaz sem v podobni situaciji.Iz kje pa si?

[ančapomaranča]

Isabela, iz Prlekije.

[ančapomaranča]

Hejla,

moj dragi je mnjenja, da sedaj ni najbolj pametno, da pregledujem tale forum, saj da potem vse prevec mislim na anksioznost in depresijo, kar me samo se bolj mori in da bi morala svoje misli usmeriti drugam, predvsem pa se zamotiti z delom.


Kaj pa vi menite o tem?

[Cvetlica]

Potrebno je najti neko ravnovesje med tem da se soočaš s tem kar te muči in bereš, premišljuješ o tem, po drugi strani pa je treba živeti svoje življenje:) jaz sem bila v fazi, kjer sem bila zelo zadovoljna in uspešna na faksu in službi, doma pa nisem znala biti sama s sabo. Grde misli dokler ne padeš v začaran krog. Super je daš ven kar te muči, pa naj bo to dragemu, prijateljici ali pa tukaj na forumu, je pa res da ne smeš pozabiti na stvari ki te veselijo in se občasno braniti v rit

[Cvetlica]

Brcniti* joj ta tablica mi sama popravlja besede, potem pa občasno res bedarije ven pridejo

[sanja78]

jaz sem že večkrat premišljevala da bi zamenjala glavo in bi blo vse super,Nič več panike samo še ljubi mir v glavi

[psevdo]

Anca, kavc definitivno ne pomaga. Prisili se v sprehod, vsaj pol ure, po ravnem. Najprej vsaj to. 
Pri meni pomaga, ker se nadiham svezega zraka in na finto vrzem telo, ko je tesnobno, da ga malce obremenim, potem se samo pomiri...

[SebastjanS]

moj dragi je mnjenja, da sedaj ni najbolj pametno, da pregledujem tale forum, saj da potem vse prevec mislim na anksioznost in depresijo, kar me samo se bolj mori in da bi morala svoje misli usmeriti drugam, predvsem pa se zamotiti z delom.


Kaj pa vi menite o tem?

Mislim, da se moti. Kako pa naj bi se pozdravila depresije in anksioznosti? Tako, da jemlješ tabletke in upaš na najboljše?

Kako se pa počutiš sedaj ko bolehaš za depresijo in anksioznostjo? A nisi jezna na to bolezen. Sam si rečem faking psihična bolezne je vse skupaj zajebala me. Ful se obremenjujem s tem. Zakaj se pa nebi če mi je ta bolezen tak šit naredila v lifu. Itak sam si ne morem narediti večje škode kot jo je naredila bolezen. Tako, da to je moj odgovor.

[ančapomaranča]

Hejla,

Bili so mirni dnevi...nic vec. Spet panika in nespečnost. Strah pred norostjo, nenehno opazovanje same sebe....pa še kaj bi se našlo. Obiskujem psihoterapijo in še kar vstrajam brez adjev. Živim v strahu, da ne bo nikoli boljše. Ne čutim jeze, le obup in nemoč.

Držite se,

A

[Cvetlica]

Hej Ančapomaranča.

Če ti še vedno ni bolje bi ti priporočala da greš do psihiatra. Jaz sem zaradi strahu in predsodkov vztrajala več kot eno leto. In kljub tedenski terapiji  so se krize vedno znova pojavljale. Z vsako krizo pa se mi je občutek obupanosti in razočaranja večal. Nisem še dolgo na ADjih, vendar čutim olajšanje. Še bolj sem se upirala APjem(za nespečnost so vredu, saj ne povzročajo odvisnosti ), ampak se je res brezveze matrati, saj takoj ko sem se normalno naspala je bil svet lepši. In po enem mesecu sem z njimi prenehala in normalno spala. Ko pogledam za nazaj mi je žal za vse dni ki sem jih pretrpela 

Saj bo vse vredu

[dusi.levicar]

Ancapomaranca jaz mislim da če si dala vse preglede skozi in si zdrava če so izvidi brez problema potem moraš vedeti da ti to dela anksioza oziroma strah jaz mislim da se moraš malo umiriti in probaj res probaj se zamotiti z kakšnim delom ali poklici kakšno prijateljico in pojdi na kofe.tudi jaz sem pred parimi leti filozofiral da imam raka in cele dneve me je treslo ves me je bolelo od glave do pete in na koncu je vse izzvenelo verjetno zato ker sem šel iz bolniske nazaj v službo in sem se zamotil.tako da ne dajati toliko pozornosti tem simptomom in boš videla da bo šlo vse mimo.drži se in se beremo.