Panična motnja

[dusi.levicar]

skylost saj veš da je potenje in zbujanje ves vzrok anksioze je posledično preveč razmišljanja in straha jaz ti povem ,da bo še vse dobro vedeti moraš da smo čustveno na tleh in da čustva rabijo dolgo časa da se malo poberejo tudi jaz sem na istem kot ti in hondael in vsi ostali tudi se zbujam prepoten in potem spet trapasta razmišljanja. Ti povem odkar sem v tem podnu sem se veliko pogovarjal tudi z ljudmi ki so ozdravljeni in se še zdravijo da je potreben čas oziroma pravijo kar dosti časa da se postaviš na noge tako da boš videla da bo bolje itak se vsi med sabo bodrimo.da ti povem pravijo da je vsa umetnost anksioze je da jo enostavno ignoriras oziroma pozabis  vem pa da je tezko ker dlje ko razmisljas dlje se bos ukvarjal z tem sranjem saj pravim tezko je zato ker nismo flegmatiki.se  beremo

[skylost]

Hvala hondael in dusi 
Ja saj vem, da smo preobčutljivi na vsako malenkost.. Meni je KVT terapevt rekel, da se preveč dobro opazujem (svoje telo) in da mi vsak normalen simptom oz. odziv telesa dela preglavice. Ampak kako naj drugače mislim, ko se tako zanič počutim včasih.. in te bolečine in stiskanje v prsih in mravljinčenje in zbadanje v glavi... joj bolečin v pol leta več kakor v celih mojih 33-ih letih življenja  . Dovolj imam teh bolečin, res imam čez glavo vsega.
Ja ko mi omenijo leto do dva intenzivnega zdravljenja, me kar zaskrbi - kdo bo zdržal še toliko časa  ..
Lep dan, se pišemo.

[dusi.levicar]

Skylost tezko je saj ni nujno da bo trajalo tako dolgo   bos videla da bo  boljse  se enkrat ti pravim tezko je ampak bo boljse glih zdaj sem govoril z sodelavcem in pravi da bo vse dobro.lepo se imej pa se beremo.

[ugra]

Meni se je pa vse skupaj spet začelo po treh neprespanih nočeh. Se mislila da lahko brez ADjev pa sem decembra nehala po KVT. Sem imela pa Cipralex 5 mg. Zdaj mi je žal, ker sem nehala - prekmalu. No pa sem spet začela. Danes drugič 5 mg. Čez dan kar gre, spati pa brez tablet ne morem. Včeraj mi je zdravnica dala še Loram, da bom lažje preživela te prve dni. Sem mislila da bom bolj močna in bo šlo brez zdravil. Veliko migam, hodim na jogo, sem pozitivna a tale nespečnost me je čisto zdelala in spet sem pristala v tistem začaranem krogu. Drugače nisem trenutno panična, niti nimam kakšnih misli da mi je kaj hudega le utrujena sem, pa danes sem se že zjokala kar se nisem že od ne vem kdaj. Hormoni mi izgleda močno nagajajo. Upam, da bo kmalu bolje;-)

[dusi.levicar]

Ugra ti se kar zjokaj daj čustva iz sebe ti bo sigurno lazje. Je pa sigurno težko ko si mislis da si prišel na zeleno vejo potem pa razocaranje. Saj bo boš videla.

[skylost]

Hoj hoj  vsi tu 
Kako ste? Jaz sem spet slabse  . Zopet bolecine v prsih in okrog srca, stiskanje, pekoca bolecina za prsnico... in leva rama in roka boli full. Pa mravljincenje obeh rok ponoci se tudi se ni umirilo, kljub temu, da po nasvetu ortopeda nosim opornice cez noc. Imam full moten spanec ponoci zaradi tega. Sam ok, to se prezivim, tele bolecine v prsih pa mi ze prav najedajo zivce. Skrajno neprijetno. Zopet misli svigajo v "kaj pa ce" (me infarkt..). Joj joj, res zacaran krog. Nikakor ven z njega.  No sem vam morala povedat, se opravicujem, ce sem "dosadna". Lep vecer.

[hondael]

Skylost jaz sem ok. Hvala za vprašanje  Verjetno mi je lažje zaradi tablet. Je pa res da poslabšanje vremena tudi malo vpliva. Veš da si močna pogumna in da je samo slab dan. Ne daj se. To so samo občutki. Sprejmi jih in pojdi se malo sproščat. Si prebrala panic  away? Meni je full pomagala...ti priporočam res.
Verjamem vate in tudi ti daj. Saj veš da si že imela take dneve in da bodo še prišli in da bo vedno lažje in boljše.
Želim ti da se čimprej počutiš čimbolje. Mislim nate in ti pošiljam koš objemčkov

[skylost]

O hvala ti draga hondael
Res lepe besede. Se takoj pocutim boljse. Ja upam, da je res samo slabo vreme krivo in da bom jutri ze boljse. Ker take dni in taksno pocutje bi kar izbrisala iz memorije    . Me morem pa ugotoviti, zakaj pridejo ta nihanja oz. Obdobja ko sem ok in obdobja obupa.. a je kdo tu uspel povezati s cim?? Jaz ne, niti sem pod stresom, nobenega razloga ni za poslabsanje, pa vendar pride. Ahhhh.

[hondael]

  ne nikoli nisem uspela ugotovit.  Žal... brskala se spraševala in nikoli dobila odgovora. Dojela sem samo to da pač moram sprejeti tudi slab dan kot bi ga če ne bi imela panične motnje..
Mi pomaga da hodim na terapije ker vidim da svoje občutke težko sprejemam. Kar ni ok..

[dusi.levicar]

Zdravo skylost da te malo pomirim ves da ti to dela anksioza.ves pred leti sem sam doživljal isto sranje misli da imam raka vrtoglavice bolečine po celem telesu itd.pa da ti povem je z časoma vse lepo odšlo v pozabo je pa res da nisem imel pojma kaj je to bilo.no danes se pa zopet borim z težkimi mislimi da bi komu kaj naredil ali da bom znorel da imam psihozo itd.no ko sem pa izvedel da je to vse anksioza sem se pa še bolj zasekiral se mi zdi da bi bilo bolje da mi sploh ne bi zdravnik povedal za anksiozo tako se nebi sekiral se zaradi tega.se mi zdi da se probas čimmanj obremenjevati z temi težavami vem da je težko ampak Verjemi da sčasoma vse izzveni.tako da se prepusti času in se probaj z čim zamotiti.boš videla da bo bolje.se beremo.

[skylost]

Hvala Dusi za podporo 
evo danes je že boljše.. Včeraj mi je po dolgem času (cca 1 mesec) bila res kriza, verjetno sem se odvadila teh slabih dni, pa me se je spet panika lotevala. Sicer ponoči sem zelo slabo spala, se zbujala cca vsaki dve uri. Ampak ok, sem že vajena teh motenj spanja. Pa roke mi obe mravljinčita in me verjetno tudi to zbuja. Ah reveži mi ane? 
Grem pa sama sebi na živce, ker po toliko mesecih borbe s paniko in ankso, še vedno pridem v situacijo, da mi misli bežijo v "kaj pa če"... so zdravniki kaj spregledali in me bo res infarkt. Ja priznam, sem prav obsedena s tem infarktom (z nobeno drugo boleznijo toliko). Včasih se potolažim s tem, da glede na to, da je pri meni od prvega napada preteklo že polnih 8 mesecev, bi bila že zdavnaj pod zemljo, če bi se res infarkt pripravljal  . No včeraj je bilo to tiščanje in bolečine v prsih tako že nadležno, da me niti ta misel ni pomirila.
Lep dan vam želim vsem ki berete.

[hondael]

Hoj skylost.. evo danes sem pa jaz malo slabše  ampak se ne dam..je hudo mi misli uhajajo ampak jih takoj preusmerim..ampak tisti občutek ostaja..neprijeten...ampak se že veselim jutrišnega dne ker vem da bo boljši 
Jaz se pa bolj bojim občutka da se mi zmeša oz podvomim v svojo psiho. Ampak se ne dam ker vem da je to samo anksa.
Tko da moramo se sprejti s temi občutki in VEM kako je težko...

[skylost]

Hondael,
ah no danes pa ti ali kaj??  Ti predlagam, da prebereš, kar si včeraj napisala meni, zelo lepe in spodbudne besede, pa se boš mogoče počutila kaj boljše. Ja ne bomo se dale kajne  . En dan boljši, drugi slabši, to je naša anksa. Ko sem bila na zadnjem pregledu pri psihiatru (10 dni nazaj), mi je rekel, da mi čestita, koliko sem naredila na sebi in se izvlekla in najhujšega vrtinca (brez AD). Da pa moram dopuščati možnost, da se mi še ponovi. In da sedaj sem pa bogatejša za eno izkušnjo več v življenju.. Sem si mislila, hvala lepa za takšno izkušnjo  . Pa vendar če bolje razmislim, ima mogoče psih. prav. Res sem spremenila pogled na življenje, trudim se razmišljat in reagirat drugače (boljše oz. pravilnejše), vzamem si čas zase... Vse zlo za nekaj dobrega, pravijo pri nas. 
Drži se in pozitivno!! Piši še kaj.

[hondael]

Hvalaaaaa. Res sem prebrala in res se pocutim bolje. In ja res je da nam odpre oči. Jaz sem pozabila nase panična motnja me je zbudila. In res sem ugotovila da nič ne naredim zase. Sedaj se tudi jaz spremijnam in to na bolje 

[skylost]

Ja lepo si napisala, dobesedno odpre oči. Saj samo nekaj norimo v tem norem svetu... otroci, šola, služba, hiša, pri meni še perfekcionizem in nisem poznala besede NE!! No sedaj jo vse pogosteje uporabljam  . Pogum, vztrajnost, volja in dobre ljudi okoli sebe. Pa bo. Negativce pa izključit in življenja, ker pobirajo preveč energije! 

[hondael]

Ja itak smo vsi isti. Pol se pa čudimo...hahaha. hvala bogu je samo motnja ki jo lahko odpravimo in ni kakšna hujša bolezen. In ko jo pozdravimo postanemo boljši ljudje do sebe in potem tudi do drugih 

[skylost]

Hej hej vsi tu 
Kako ste?? Se že dolgo nismo pisali nič  . Jaz grem korak po korak na bolje. So še dnevi, ko nisem 100%, ampak ok, jih sprejmem.

[LostOneFuture]

Hej hej vsi tu 
Kako ste?? Se že dolgo nismo pisali nič  . Jaz grem korak po korak na bolje. So še dnevi, ko nisem 100%, ampak ok, jih sprejmem.

Živijo.

Lepo da se nam javiš, še boljše pa slišati da napreduješ. Počasi, v svojem tempu, ampak glavno da gre na boljše. Super. Le tako naprej.

[skylost]

Hvala LostOneFuture  .
Ja se borim, druge mi ni  . So pa strahci v glavi še vedno prisotni, kako se vi "veterani" borite s tem?? Jaz sem nekaj časa ok, potem pa me spet zagrabijo te vsiljive misli (še posebno, ko slišim kakšne slabe novice (smrti, kapi, infarkti..), to me vrže s tira)..

[skylost]

Pozdravljeni vsi tu gor (tisti, ki smo se že pisali in tisti ki samo berete)  ,
nihče ni že dolgo dolgo časa nič poročal, kako je, gre na bolje, kaj se dogaja... No pa začnem jaz: Stanje z mano je tako tako, večino dneva ok, pridejo pa trenutki, ko se v sekundi vse obrne navzdol, slabo počutje, zbadanje, špikanje, tiščanje v prsih, bolečine v čeljustih, želodcu, v predelu srca... in potem spet misli uhajajo. Sicer sem se naučila kar dobro brzdat te vsiljive misli, ampak... saj veste kako to gre, vsi tisti, ki ste probali ves ta pekel. No in z dneva v dan je isto. Ne mine niti en dan, da bi cel dan bil "popoln" oz. brez bolečin. In to stanje mi že res najeda živce. Sprašujem se kdaj bo tega konec oz. če sploh bo kdaj in če lahko upam na ta presvetli "popoln" dan vsaj enkrat. No toliko od mene na kratko, pišite prosim, delite vaše izkušnje in občutke.
Lep in miren večer vam želim.