Nesproščenost

[Voyager89]

Prvo lep pozdrav vsem, ki sodelujete na tem forumu in poskušate sebe in svet obrniti na bolje.

Da povem, kaj je moj problem. Star sem 25 let. Nikoli se ne morem do konca sprostiti v prisotnosti ljudi. Počasi me to razžira. Kdaj postanem tako napet, da moram kratko malo pobegniti nekam proč. V teh primerih se pa potem še sekiram in jezim sam nase. Ta nesproščenost je največja takrat, ko sem obkrožen z večjim številom ljudi. V manjših skupinah mi je nekoliko lažje, seveda tudi odvisno od ljudi, ki so zraven. Sicer pa sem tak, da dosti zahajam v družbo, tudi prvih stikov mi ponavadi ni težko navezati, a potem kmalu pa pride ta črv, ki me žre. Posebej takrat, ko vidim, kako so drugi okrog mene sproščeni, jaz postanem napet in moram pobegniti..

Ta nesproščenost mi pozroča težave na večih področjih. Tako me je tudi strah, da bi imel kakšno punco. Tudi pri vožnji avtomobila hitro postanem preveč napet. Zaradi te napetosti na nobenem področju tudi ne morem pokazati, česa sem res sposoben, saj takoj, ko napetost pride, postanem tak, ko da stvar opravljam prvič, kljub temu da to delam že več let... Še en zame večji problem je, da nikakor ne morem urinirati v stranišču, kjer je prisoten še kdo...

V glavnem sit sem že tega in bi rad to rešil, vendar vidim, da sam nisem dovolj sposoben. Nimam pojma, kaj je razlog, da se mi sproži ta napetost. Morda mi je kak dogodek iz zgodnjega otroštva ostal nekje globoko v meni. Spomnim se ne.. Zdaj niti nima veze, rad bi le rešil težavo. Verjamem, da če to rešim, se mi celoten svet odpre... Zato vas naprošam za pomoč.. Kam se lahko obrnem? Kako naj se lotim reševanja?

[drazenpetr]

Pozdravljen Voyager89,

nekako se najdem v tvoji zgodbi. Tudi jaz sem nesproščen v družbi več ljudi, se ne znajdem, sploh ko se začne pogovor razvijat, takrat sem večinoma samo tiho in brez besed. Sicer jaz imam diagnosticirano osebnostno motnjo izogibanja, nekakšno "hujšo" obliko socialne fobije. Zdaj se nekako skušam izpostavljat situacijam v pogovoru z več ljudmi, a še vedno ni tiste sproščenosti, ki bi si jo želel. Aja, star pa sem 34 let in prav zaradi te nesproščenosti še nisem imel resne zveze, kar me še dodatno skrbi. Nisem grd, a ker v meni ni tiste samozavesti, odločnosti, seveda ženske se ne zanimajo zame.Psihoterapija in zdravila mi pomagajo, a gredo stvari počasi, tako da upam, da si bom v roku par let vseeno nekako še uredil svoje življenje. Svetoval ti bi kakšen pogovor s psihoterapevtom, če imaš možnost in pa mogoče najt kakšno skupino ljudi, ki te bodo razumeli in sprejeli takšnega kot si, čeprav vem, da je to izredno težko.

Lepo mi bodi in javi se še kaj,

I.

[Klipan]

drazenpetr, pozdravljen. Ob prebiranju tvoje zgodbe sem dobil občutek, kot da ti teh problemov ne bo nikoli uspelo rešiti. Kaj ti misliš? Kako vidiš sebe pri 40?

[Voyager89]

Drazenpetr, tudi jaz sem začutil preveč pesimizma v tvojem odgovoru. Nekako sem dobil vtis, da si sprejel svojo fobijo, da bo pač ostala s tabo.. Tudi, ko praviš, da upaš, da bi si rad v roku par let izboljšal življenje.. Ta cilj ni prav nič definiran - zastavi si ga malo bolj jasno. In ne upaj da bo, temveč verjemi.. Na žalost sem že prevečkrat spoznal, da se samo po sebi nič ne premakne, oziroma se premakne le v napačno stran..

Sicer pa imam družbo, ki me sprejema in verjamem, da lahko vsak najde tako. Saj na koncu koncev ima vsak neke svoje fore. In če so še tako čudne, se najdejo ljudje, ki so pripravljeni to sprejeti. Če le dobijo kaj pozitive od tebe..

[ForestGirl]

Mogoče malo nenavaden odgovor, pa vseeno .... jst sm tko v vseh pogledih nenavadna

Šele ko sem sprejela sebe takšno kot sem (dokaj nedružabno, samotrasko itd.), sem se tudi ko sem bila v družbi začela počutit spoščeno, saj me ni več obremenjevalo kaj si kdo misli o meni. Skratka, sama nase sm ponosna, da sm taka, pa čeprav me mnogo ljudi ne razume, pa me vseen sprejemajo in imajo radi:D Se mi zdi da bolj ko se priganjamo k nečemo manj efekta je. Jst vsem priznam, da mi paša samota, paša mi tud družba, za čist kak kratek čas, zato se poslušam in delam po sebi.

Mogoče en tak lep primer. Moj best frend je moje nasprotje, povsod ga je polno, rad se meče ven, pa full dobr klapava. On razume mene, jaz njega, kadar prireja kake fešte za roj. dan mene pač ni in pol skp kako kavo skrneva na ta račun, mi prinese golaž z žura, da dobim mal pridiha kaj se je tam dogajalo. Sva pa tam drug za drugega ko to potrebujeva...in nenazadnje, mar ni ravno v tem čar prijateljstva - pravega.

Nekoliko težje je pri delu, si mogoče razmišljal o kakem delu od doma?

Predvsem je nauk vsega tega ta ... prvo je treba bit sproščen in zadovoljen s sabo, znat sprejet vse svoje čudaštvo in odstopanja od drugih, šele potem si lažje sproščen med ljudmi, kadar pač prihaja do teh socialnih stikov.

Začnite se poslušat, vase telo vam bo najbolje povedalo kaj potrebujete.

lp

[higeja]

drazenpetr, pozdravljen. Ob prebiranju tvoje zgodbe sem dobil občutek, kot da ti teh problemov ne bo nikoli uspelo rešiti. Kaj ti misliš? Kako vidiš sebe pri 40?

Klipan???...če imaš ti občutek, da svoje zgodbe ne moreš rešiti, še ne pomeni da ni rešljiva, še manj pa to lahko sklepaš o drugih, ki jih sploh ne poznaš. drazenpetric, tebi pa vse pohvale in čestitke za boj...te stvari so počasne, vsem nam gre počasi!!!...in ja, lahko si urediš življenje, vsaj s takšno potrpežljivostjo in vztrajnostjo, ki jo ti kažeš gre lažje...na leta se pa ne oziraj, vse se bo rešilo, to samo išči rešitve še naprej. Če vsak dan narediš nekaj drugačen kot si to delal en dan prej, pa naj bo to zelo majhna stvar ali neznanet korak, se bo čez čas nakopičilo to za velik korak in tvoj uspeh je zagotovljen. Vsak najmanši drobec napredka je tvoj uspeh!...in kot vidim to že delaš in si na dobro poti do tja kjer želiš in si zaslužiš biti 

[higeja]

Drazenpetr, tudi jaz sem začutil preveč pesimizma v tvojem odgovoru. Nekako sem dobil vtis, da si sprejel svojo fobijo, da bo pač ostala s tabo.. Tudi, ko praviš, da upaš, da bi si rad v roku par let izboljšal življenje.. Ta cilj ni prav nič definiran - zastavi si ga malo bolj jasno. In ne upaj da bo, temveč verjemi.. Na žalost sem že prevečkrat spoznal, da se samo po sebi nič ne premakne, oziroma se premakne le v napačno stran..

Voyager!!!...zanimivo je, da imaš nasvete za drazenpetr-a, zakaj jih ne upostevaš in narediš tudi sam? Odprl si temo, drazenpetr ti je povedal svoj primer, je sočustvoval s tabo. Človek s podobnimi težavami ti je prišel naproti, da bi te potolažil, ti pa ga napadeš...Ali si se ustrašil da ti je rekel, da bi moral na terapijo? Saj ni treba, on je dal to kot predlog, ki je njemu pomagal, ti lahko narediš drugače...njemu pa ni treba govroti, da na stvari gleda pesimistično...jaz v njem vidim vztrajnost in voljo...v prvi vrsti pa to, da si je problem priznal, kar ga postavi korak pred vaju Voyager in Klipan, saj kar si priznaš te objame in te vodi po poti do rešitve...česar si pa ne priznaš, pa se bojuješ s tistim in trpiš...

[higeja]

Mogoče malo nenavaden odgovor, pa vseeno .... jst sm tko v vseh pogledih nenavadna

Šele ko sem sprejela sebe takšno kot sem (dokaj nedružabno, samotrasko itd.), sem se tudi ko sem bila v družbi začela počutit spoščeno, saj me ni več obremenjevalo kaj si kdo misli o meni. Skratka, sama nase sm ponosna, da sm taka, pa čeprav me mnogo ljudi ne razume, pa me vseen sprejemajo in imajo radi:D Se mi zdi da bolj ko se priganjamo k nečemo manj efekta je. Jst vsem priznam, da mi paša samota, paša mi tud družba, za čist kak kratek čas, zato se poslušam in delam po sebi.

Mogoče en tak lep primer. Moj best frend je moje nasprotje, povsod ga je polno, rad se meče ven, pa full dobr klapava. On razume mene, jaz njega, kadar prireja kake fešte za roj. dan mene pač ni in pol skp kako kavo skrneva na ta račun, mi prinese golaž z žura, da dobim mal pridiha kaj se je tam dogajalo. Sva pa tam drug za drugega ko to potrebujeva...in nenazadnje, mar ni ravno v tem čar prijateljstva - pravega.

ForestGirl...ZELO NENAVADNA, ampak čisto nič čudaška nisi!...In to nenavadna v pozitivnem smislu, saj si znala narediti kar večina ljudi ne zna in s tem si sebi olepšala življenje!...Tvoje dejanje nakazuje, da znaš poslušati sebe, da znaš upoštevati svoje potrebe in želje. Vse pohvale!!!...da nekdo spozna, glej takšen sem, ne ustreza mi to in to in tega potem tudi ne naredi...To je pot iz težav in depresije...sprejela si odgovornost zase in poskrbela za svoje dobro počutje. To pa tudi na druge dobro vpliva (praviš da te prijatelj razume, da sta si vseeno dobra in da pač poiščeta druge možnost da se družita)...Res upam da to prebira čim več ljudi na tej strani, saj si lahko vsem vzor kako postopati ko se počutimo slabo in kaj je naloga vsakega posameznika za izhod iz lastnih težav...

Lahko bi mogoče še opisala kako je potekal tvoj proces sprejemanja sebe, spoznavanja kaj želiš in kaj ne in soočanje s tem, ko si morala povedati česa ne boš naredila...to bi nam zelo pomagalo 

[higeja]

Pa še ena zgodba upanja za vse nesproščene, socialne fobike;)

http://blog.petflow.com/she-suffered-from-extreme-anxiety-but-when-she-sang-hallelujah-wow/?utm_source=sungazing&utm_medium=Facebook&utm_campaign=hallelujah#pF9jdwaZrcWMoD7h.01

[Klipan]

higeja, jaz v drazenpetr-ovićevih besedah nisem zaznal pesimizma, se pa strinjam z voyagerjem. Bi kar rekel da je zadel bistvo, je njegovo opažanje realno ter nasvet čisto na mestu. "Dražen" sicer skuša rešiti svojo situacijo, toda pri tem ni uspešen. To je problem! Že to, da ima 34 let in njegovo življenje zaznamuje taka situacija, ja zakaj pa do zdaj ni bilo nikakršnega izboljšanja? Zato sem ga vprašal, kako si on sebe predstavlja oz. vidi pri 40. Tudi v njegovem zapisu ne vidim nobene tolažbe, niti ne napada v voyagerjevih besedah. "Dražen" je napisal ne sekiraj se, obstajamo tudi ljudje z enakimi ali celo hujšimi problemi. To je zgolj slaba tolažba, ki jo razumem kot izgovor za sprejetje situacije takšne, kot je. Torej se s tem sprijazniti in živeti do konca svojih dni tako, kot dosedaj. To je problem drugič! Zaman "Dražen"-u neka vztrajnost in volja, ko ga pa to ne pripelje do želenih sprememb, sicer bi se spremembe že zgodile.

Tudi iz Forestkinega odgovora nisem začutil, da bi ona o sebi pisala kot o čudakinji. Samo omenila je, da lahko skupaj funkcionirata osebi, ki sta si različni kot noč in dan. Če je nekdo nedružaben in samotarski, to še ne pomeni da je s tako osebo kaj narobe. Kolikor vidim ni z higejo nič narobe, niti ni nikoli bilo.

[higeja]

Dragi Klipan,

Ti bom kar citate prilepila, da ne boš rabil iti sam iskat besed za katere si rekel, da jih ni bilo v odgovorih

Predvsem je nauk vsega tega ta ... prvo je treba bit sproščen in zadovoljen s sabo, znat sprejet vse svoje čudaštvo in odstopanja od drugih, šele potem si lažje sproščen med ljudmi, kadar pač prihaja do teh socialnih stikov.

in

Drazenpetr, tudi jaz sem začutil preveč pesimizma v tvojem odgovoru.

Pri tebi imam občutek, da deluješ na način, ki ga promovirajo mediji: postavi si cilje, če želiš v življenju kaj doseči! Pri 30-ih moraš imeti dober avto, super hišo, partnerja in otroke.

Ali se ti ne zdi, da te takšno razmišljanje omejuje? Ali mogoče nisi pod pritiskom ravno zaradi takšnega razmišljanja in mogoče zato ne moreš najti prave partnerice? Zakaj bi pritisk izvajal potem tudi nad drugimi, ki pa itak že imajo svojo pot. Čeprav se zdi počasna, gre pa v pravilno smer.

Me prav zanima kdo bo pri 40 imel punco, ti ali dražen?
Če tako zelo dobro veš kaj narediti v svojem življenju in kako to narediti zakaj potem pišeš tukaj za nasvete?...

[ForestGirl]

Lahko bi mogoče še opisala kako je potekal tvoj proces sprejemanja sebe, spoznavanja kaj želiš in kaj ne in soočanje s tem, ko si morala povedati česa ne boš naredila...to bi nam zelo pomagalo 

Huh higeja, zdj si me pa našla ... bom poskušala na kratko dobit bistvo
Tudi jaz sem sla čez mnoge preizkušnje, tudila sem se ugajat drugim ipd., a bila še vedno nesrečna, depresivna itd. Potem pa se mi je zgodil dogodek, ki mi je reči nekako razsvetlil in sem nekako ugotovila kaj je moje bistvo življenja, pa to ni bilo na psihoterapiji, ker tudi tist, ki to obiskuje je zelo pomemno, da največ naredi sam za sebe doma. Skratka, ugotovila sem kaj želim in česa ne potrebujem, in da je to edina pot do normalnega življenja. Lahko se še tako trudim biti družabna, lepa, komunikativna, ne-samotarska, itd. ... vse tole mi ne bo prineslo tistega kar potrebujem jaz, ker to jaz nisem. Se mi zdi, da je tole druženje nek sterotip in nič drugega, veliko ljudi bi se rabilo v samoti zazreti vase, da bi se bolje spoznali, pa tega ne naredijo, ker je pač treba sledit smernicam, ki jih narekuje družba. Skratka, zase sem ugotovila, da rabim sebe, mir, mojega moža in otroka, hišico nekje v naravi, kjer lahko kmetujem in živali ... vse ostalo je zgolj za kako izvenredno popestritev. Mojih nekaj prijateljev se občasno najavi na obisk in takrat se imamo lepo, nikol pa se z njimi ne družim na kavah, shopinh ipd. Jasno sem jim tudi povedala kakšna sem in da mi je dosti da jih vidim po 2 urci naenkrat, ker potem mi po domač rečen presedejo-pa ne v negativnem smislu, sam potem pač jaz spet rabim samoto moje druzine. Tako so me sprejeli in jaz njih...vsake toliko časa se clo uspemo kaj naučiti drug od drugega:D Mam pa srečo, ker je mož dost podobno naravnan kot jaz, ampak sem prepričana, da je v moje življenje prišel šele takrat, ko sem se sprejela, ker prej sem tudi jaz dobivala tipe, ki so bili moje nasprotje in seveda potem ni šlo.
Skratka ... poglobite se vase in razmislite kaj je tisto kar vas res veseli čist neodvisno od tega kar se pričakuje v družbi. In nehajte že početi svari pri katerih se ne počutite dobro, udobno. Počnite tisto kar vas izpolnjuje in vam je ob tem lepo. Vsak ima šibkosti ... vi mogoče v socilanih veščinah, drugi kje drugje, ampak to je normalen del življenja in vi ste kljub temu za sebe najboljši.

Pa še neki...tisti, ki ste še pri starših, se vsaj poskušajte obnašat kot da niste, torej bodite max aktivni v skrbi zase, ker pasivnost dokončno ubije.

lp, forč

[Klipan]

Ti bom kar citate prilepila, da ne boš rabil iti sam iskat besed za katere si rekel, da jih ni bilo v odgovorih

Predvsem je nauk vsega tega ta ... prvo je treba bit sproščen in zadovoljen s sabo, znat sprejet vse svoje čudaštvo in odstopanja od drugih, šele potem si lažje sproščen med ljudmi, kadar pač prihaja do teh socialnih stikov.

Mogoče pa ti ne razumeš, kaj skušamo drugi povedati? Pravim da je ona zase zgolj mislila, da je čudakinja. To je bilo samo v njeni glavi, dejansko pa je že od nekdaj čisto v redu punca. Stavim da bi njen odnos s tem prijateljem funkcioniral tudi prej, preden je ozavestila da so nekatere stvari samo v njeni glavi. Kar pa za "Dražena" ne moremo trditi. Bolj ko ga berem, bolj postaja jasno da je drugačen.

Pri tebi imam občutek, da deluješ na način, ki ga promovirajo mediji: postavi si cilje, če želiš v življenju kaj doseči! Pri 30-ih moraš imeti dober avto, super hišo, partnerja in otroke.

Ironija je ta, da je v tem kar nekaj resnice. Že to če tip pri 30. ali 35. nima kaj pokazati, bo v najboljšem primeru dobil sebi enako ali kakšno obupano. V najslabšem pa bo pač ostal samski. In če "Dražen" pri 34. ne zmore normalnih odnosov z ženskami, to nekaj pove. Njegova pot ne le da je počasna, nikamor ne gre!
Js sem za razliko od Dražena že imel punco in tudi verjamem, da jo bom našel. Pri Draženu pa ne vem, kaj bi rekel. Če mu pri 34. še ni uspelo... Ne rečem da mu nikoli ne bo uspelo, toda ne bom mu pa napisal Ne sekiraj se, samo tvoj čas še ni prišel, ker je to pesek v oči. Pa saj on sam menda ve, da ima hud problem in mu je jasno, pri čem je.

Pa še glede tega:

Če tako zelo dobro veš kaj narediti v svojem življenju in kako to narediti zakaj potem pišeš tukaj za nasvete?

Prvič zato, ker imam pravico tukaj pisati in drugič:

Voyager!!!...zanimivo je, da imaš nasvete za drazenpetr-a, zakaj jih ne upostevaš in narediš tudi sam?

Če imamo sami težave to še ne pomeni, da ne moremo drugim kaj napisati. In če sva js in voyager zelo podobno razumela Draženovo situacijo, si kot sem že omenil, mogoče pa ti sploh ne razumela?

[Voyager89]

Pozdravljena higeja,

najprej ti povem, da nisem imel nobenega namena napadati Drazenpetra in niti nimam občutka, da sem kaj takega napisal, tako da si ne jemati tega za napad. Poleg tega pa mislim, da lahko sam pove, če mu kaj ni bilo všeč. Opisal sem samo to, kar sem začutil ob prebiranju njegovega odgovora. Moram povedati, da me njegov odgovor ni ravno potolažil.

Ne razumem, od kod tudi vlečete neke zaključke. Drazenpetr je npr. menil, da sem brez družbe, ti meniš, da sem se ustrašil, ko mi je rekel, da naj grem na terapijo. To je daleč od resnice, saj kar naprej iščem pomoč, iz tega razloga sem se tudi oglasil na tem forumu. Nedavno sem obiskoval tudi psihoterapevtko, vendar mi različnih razlogov ni vzbujala zaupanja.. Tako da sem zdaj v iskanju druge / drugega.

Vseeno lahko povem, da sem kar nekaj poti že prehodil, in se je moje počutje precej izboljšalo v primerjavi s parimi leti nazaj. Tudi v odnosih z ljudmi sem precej napredoval, a kot sem dejal, še vedno so zadeve, ki me močno ovirajo. Ne razumem, zakaj ne bi smel dati tudi kakšnega nasveta, če vem, da lahko pomaga. Tudi sam do sebe poskušam biti strog in si take reči tudi dopovedujem. Se mi pa še večkrat zgodi, da moje počutje precej pade, in takrat prevladajo slabe misli. Takrat bi mi zelo prav prišla kaka brca v rit, oziroma da bi me kdo opomnil, kako ravnati. Zdi se mi, da v takih situacijah besede drugega bolj zaležejo.

Pa brez potrebe je, da ljudi mečeš po različnih koših. Zaradi tega pride le do konflikta. Na ta forum se nisem prijavil zato, da bi se kregal, temveč da pomagam sebi, ob tem pa po možnosti dobi korist tudi kdo drug.

[drazenpetr]

Pozdravljeni,

da se še jaz malo oglasim, ker vidim, da sem zaradi enega komentarja bil kar lepo napaden, pa ne vem, zakaj. Na tem forumu se ne bom več oglašal oz. zelo redko, ker vidim, da, razen redkih izjem, se tu ljudi kar napada, se mu privošči stanje, v kakršnem je. Jaz sem podal samo svoje videnje stvari, nisem nikogar žalil oz. napadal, nekateri pa to brez razloga počnejo. Kot sem napisal, ne bom se več oglašal v tej temi, lepo debatirajte in lep pozdrav.

[Klipan]

Nihče te ne napada. Zapise ti sam doživljaš kot napad, ker se ne poglobiš v napisano in ne razmisliš, kaj skušamo povedati.

[elina]

dej klipan, pusti že človeka na miru, saj ve da ima težave. kokr si poln zavisti do vsega, tok si tud čist brez usmiljenja do vsega.

[Klipan]

Samo dobro mu želim. O tebi pa ne bi izgubljal besed.

[eya]

Skratka ... poglobite se vase in razmislite kaj je tisto kar vas res veseli čist neodvisno od tega kar se pričakuje v družbi. In nehajte že početi svari pri katerih se ne počutite dobro, udobno. Počnite tisto kar vas izpolnjuje in vam je ob tem lepo. Vsak ima šibkosti ... vi mogoče v socilanih veščinah, drugi kje drugje, ampak to je normalen del življenja in vi ste kljub temu za sebe najboljši.

Pa še neki...tisti, ki ste še pri starših, se vsaj poskušajte obnašat kot da niste, torej bodite max aktivni v skrbi zase, ker pasivnost dokončno ubije.

lp, forč

Lepo povedano.
Vem, da je predvsem govora o nesproščenosti v družbi pa vseeno. Včasih so določene situacije, ki se jih ne moreš izogniti, pa naj si še tako želiš (npr. služba). In tukaj ti ne preostane drugega, kot da sam sebe prepričaš, da pač to "moraš dati skozi", se na takšne stvari/dogodke čimbolj pripraviti in potem pač sam sebi dopovedati, da je to pač neka obveza, ki jo je treba urediti.
In tukaj težko kam pobegneš, ker nekajkrat bo šef/delodajalec to spregledal, vedno pa seveda ne, in navsezadnje tako niti nikamor ne prideš, če bežiš pred svojimi strahovi. Pravijo namreč, da strah premagaš se moraš z njim soočiti.
Sama sem včasih pred določenimi stvarmi "bežala" z raznoraznimi izgovori, pa sem se potem na koncu počutila še bolj neumno, kot pa če bi bila tam - bilokako bi se "izšlo". Potem pa sem ugotovila, da se rajši udeležim "obveznih" dogodkov, kakor bo izpadlo-bo izpadlo. In res je tako, manj se obremenjuješ . boljše je. Saj na koncu ti počasi postane že vseeno kaj in kako, glavno, da daš tisto skozi in da sam sebi pokažeš, da zmoreš!

[higeja]

FORESTGIRL,

hvala, ker si to delila z nami. Te zelo občudujem, saj si vedela kaj sama potrebuješ, si si to ustvarila in sedaj to lahko živiš. Uprla si se družbenim merilom in to ti je prineslo svobodo. Aleluja!...si mi vzor in navdih. Da prijateljem lepo poveš koliko dolgo si jih pripravljena gostiti  ...definitivno bom upoštevala tvoj nasvet v zvezi z življenjem pri starih. Hvala

VOYAGER,

se ti opravičujem, če sem te napačno ocenila in sklepala o tebi nekaj kar sploh ne drži. Bom v prihodnje bolj pazljiva 

DRAZENPETR,

ena možnost je tudi ta, da ignoriraš in ne upoštevaš tistih, ki te napadajo in za katere imaš občutek, da ti ne pomagajo in se ˝družiš˝ s tistimi ki ti ustrezajo. Ker če boš izginil in ne boš več sodeloval, potem verjetno tudi pozitivnih odgovorov ne boš več videl. Išči te in izloči tiste, ki ti ne pomagajo. Vse lepo