Težave s srcem ali psiha?? PROSIM za pomoč!

[Travis]

Zdravo sotrpinke, opažam da imamo samo ženske tovrstne težave

Skratka, v upanju, da marsikomu tu, ki to še bere ali bo bral, poenostavim
dolgotrajno in nestrokovno diagnosticiranje in predvsem mistificiranje vseh
teh sicer super neprijetnih simptomov povezanih s srcem, naj povem, iz prve
roke, da v kolikor ste negativno oz. uspešno opravili s srčnimi markerji, ščitničnimi
hormoni, EKGjem (sploh večkratnim), UZjem srca in Holter monitoringom, da dejansko
je VSE našteto stvar vaše psihe, neravnovesja med rameni in blokirano energijo.

Sliši se zelo njuejdžersko, sploh zadnja najava z energijo, samo še čakre začnem
naštevat pa se lahko kr zdejle samga sebe oklofutam za računalnikom

Ampak ja - globoko potlačene življenske frustracije, travme povezane z stresnimi
dogodki, neuspešna samorealizacija in nasploh naglušnost ali pa kar oglušelost za
naše lastne premike, želje, strasti etc znotraj dušnega sistema navadno rezultirajo
v sistematično sesuvanje, ki če ni "spucano" na duševni ravni teži k manifestaciji v
vseh mogočih fizičnih oblikah - tokrat je "nemirno srce", drugič glava, želodec etc.

Meni osebno to vedenje zelo pomaga, obenem pa prijazno svetujem, da se več ukvarjate
s seboj v smislu kaj vas "prebudi" in ne zamori - vsakdo ima aktivnosti, ki ga izpolnjujejo,
četudi se mu to v danem trenutku ne zdi tako (depra etc), ampak ko premoreš četudi
čisto malo energije narediš en majhen "push" v to smer in potem vztrajno in daily
stopnjuješ - vse dokler tega kolesja anksioznosti popolnoma ne zaustaviš in spregledaš,
da se je paralelno vzpostavilo že novo, kolesje radosti, življenja in zadovoljstva.

In s tako platformo veliko lažje potem sprejemaš tudi temeljne odločitve v življenju,
od izibire službe, partnerja etc saj operacijski sistem delovanja ni več nek posut s
patološkimi hrošči in nedokončanimi posodobitvami, ampak učinkovit, stabilen in odziven
organizem, ready tut za kake vsiljivce, ki pa velikega duha načeloma ne motijo.

Upam, da mestoma nisem pisal preveč pokroviteljsko ali kvazi svetovalno, morda sem
preko pisanja tudi malček (brez dude s cukrom) bodril samega sebe, saj je "platforma" tik
pred novejšo in hopefully - zadnjo večjo izdajo 

Bodite najbolje

[Kristy]

Travis, kako si pa to dobro napisal  ... bi si kar sprintala 

BTW, a ti je splošni dohtar dal napotnico za vse te preglede    ?

[Travis]

BTW, a ti je splošni dohtar dal napotnico za vse te preglede    ?

Tenk ju in jp, glede na precej frekventne obiske zaradi ponavljajočih se težav
v zvezi z kasneje ugotovljenimi psihosomatsko pogojenimi sinusnimi tahikardijami
ji drugega ni preostalo

Naj omenim, da so pri meni sprva ADji delovali izredno učinkovito, psihične tenzije
so bile skoraj izničene, vendar sem se dokončno "losal" večine simptomov šele
s prenehanjem terapije in veliko dela na sebi, oh

Proti koncu jemanja ADjev se mi je dostikrat zdelo, da sami ADji na vrh "kranialnega
pokrova" izvabljajo s serotoninom že prezasičene mehurčke, ki ga dvigujejo

But thats just me

P.s.: Take your time, but DONT take too long

[Kristy]

Proti koncu jemanja ADjev se mi je dostikrat zdelo, da sami ADji na vrh "kranialnega
pokrova" izvabljajo s serotoninom že prezasičene mehurčke, ki ga dvigujejo

 

[pika.polonica13]

uf pa sem tudi sama zbrala pogum da pišem ker vidim da nisem sama.
že več let se borim s paniko, tako zmerno sprejemljivo nikoli se mi ni zdela nič posebnega ker sem bila otrok z miljon zanimanji in žžal iz družine kjer so bili vsi non stop zaposleni 1000 na uro. starši ločeni, stikov z očetom nimam, mami drugič poročena že skoraj 16let(stara sen 22 let tako da poznam očima skoraj celo življenje in mi je dejsnko oče) mami v pisarni od jutra do večera, očim prej športnik sedaj s svojo firmo, brat pa brihtica v družini (jaz žal malo manj ) večino dneva sem preživljala pri mam(babi) ker smo živeli v isti hiši tako da me je praktično vzgojila. moji napadi so se začeli ko sem zvedela da ima babi raka pred 7 leti...takrat sem bila sesuta kar nekaj časa in sem se pobrala šele ko je šlo malo ji na bolje. vendar sem konstantno imela simptome smrtonosne bolezni(enkrat tumor v glavi, drugič tumor na želodcu,ipd) potem pa je lani mi v naročju skoraj umrla zelo dobra prijateljica ki jo je pri 18 možganska kap. od takrat naprej je bil vsak glavobol usoden in vsaka bolečina - kap. to sem potem nekako premagal in vse je bilo super. dokler se ni okoli božiča babi poslabšalo in je letos aprila umrla..doma v hiši kjer živimo in bila sem zraven. spomnim se da je teta ki je zdravnica sedela ob njej in ji merila pulz.
bila sem res na dnu in še globje ni mi bilo jasno kako bom to prebrodila, mami je bila tudi popolnoma na tleh in vsega je bilo preveč. žal se je vse skupaj zgodilo še pred izpitnim obdobjem in se mi potem še izpiti niso izšli po načrtih sem bila uničena.
sredi julija pa sem odšla na dopust s fantom, bratrancem, bratom in starši. vse super dokler se nisem en večer ulegla in mi je srce razbijalo kot noro. čutila sem ga v grlu, pulz na 120, celo noč sem se premetavala, utrujena sem bila prav izmučena. mami mi je govorila da je samo stres in naj neham pa smo se vseeno odpravili na urgenco na reko kjer so mi seveda uzeli kri iz arterije in vene me dali na ekg. vse super zdrava kot ribica, kri optimalna srce super na ekgju samo malo povišan utrip. pa so mi dal en apaurin in me poslali v čakalnico da se pomirim. res mi je pulz padel na 80 nato pa spet v 15minutah nazaj na 110. pa so mi dali še en apaurin in pa neke betablokatojre(nevem če je to prav) in me priklopili na ekg, me dali v sobo mami je bila ob men in rekli naj poizkušam se pomirit. res sem bila tako 1uro pulz je padel na okoli 85 in sem šla domov z receptom za helex. naslednjo noč sem spala kot dojenček ker prejšno nisem nič. nato pa spet zjutraj utrip. sploh ne hiter ampak močen. v grlu, v trebuhu, na hrbtu, včasih celo če pogledam levo dojko kot da bi utripala...seveda panika in tiščanje in me je moj dragi(HVALA tistemu ki mi ga je poslal) komaj umiril ker sem začel histerično jokat da umiram.
tako se je nadaljevalo celoten dupust le da nisem temu posvečala toliko pozornosti pa sem ga čutila samo ponoči. ko smo prišli domov so starši ostali na morju tako da sem bila sama s fantom in se mi je eno popoldne spet ponovilo. klicala sem teto(zdravnico) panična ker me fant ni mogel pomiriti in je prišla z apaurinom. dala mi je apaurin in naslednji dan takoj v zd. zjutraj na tešče kri pa aurin, pa seveda ekg. spet use super še ščitnico smo pregledali in vse kar mi je zdravnik rekel poizkusi z sprehodi vsak večer usaj 45min. ni mi želel dati pomirjeval ali antidepresivov ker je rekel da nisem depresivna mi je pa priporočal persen. res sem šla kupila persen forte in ko ga uzamem se res sprostim vendar moje srce ša kar divja.
konstantno merim utrip na vratu, štejem udarce, še celo na telefonu si ga merim in nevem več kaj naj. večkrat se mi tudi zgodi da me zaboli v levi dojki pa sploh ne pri srcu in se tako ustrašim da mi takoj nabije pulz in si že tipam kako je srce. zadnje čase se veliko učim ker moram nadoknaditi za izgubljeno poletno izpitno obdobje in sem opazila da me boli na sredini hrbta nad lopaticama blije vratu. seveda moja zdrava pamet sklepa da je to od sključene drže nad knjigami, ampak moja panična stran pa takoj zažene paniko da je to zaradi srca in da je infarkt.
naj še povem da sem se v zadnjih dveh letih zredila 18 kil. prej sem imela res top postavo, celo življenje športnica. sedaj se trudim da bi kaj spremenila. uredila sem prehrano res se trudim jem samo zdravo ampak imam strah pred športom ker že ko grem na sprehod me grabi panika da mi bo srce zaradi napora odpovedalo.
vem da sem se razpisala ampak imam občutek da me boste tukaj razumeli. moja mami(ki jo imam neizmerno rada) je trenutno v fazi žalovanja ker je bila na svojo mamo grozno navezana in je ne obremenjujem s tem, moj zlati fant pravi da razume in se trudi vendar vem da mu je težko in tudi težko razume če ne doživlja tega...
Hvala vsakemu, ki si bo vzel čas in usaj prebral tole...

[Travis]

Živijo

Vsekakor ti svetujem, da si preko osebnega zdravnika urediš obisk pri psihiatru,
ki ti bo, laično in izključno iz svojih izkušenj - predvidevam, vseeno predpisal
kako AD terapijo, saj dejansko nima smisla, da se dnevno izčrpavaš, ker ti povem
iz prve roke, da ogibanje strokovni pomoči in soočanju z notranjimi demoni, ki
prevzamejo oblast nad teboj lahko vodi v spiralo neskončnega trpljenja in res
tako mlada kot si, mislim, da lahko še vse rešiš oz. se priučiš tehnik sproščanja,
kot tudi soočanja z sicer zelo težkimi življenskimi izkušnjami, ki pa žal doletijo vse
izmed nas, ene prej ene kasneje. Življenje pač

Sam osebno pri sebi najbolj obžalujem, da sem v mladosti po težki bolezni
zavračal vse vrste strokovne pomoči, čeprav mi je bila s strani inštitucij
po "ozdravitvi" zagotovljena. Prezirljivo sem smatral, da bom že sam opravil
s svojim počutjem, ki pa se seveda sprva ni kazalo v "vsem svojem sijaju",
ampak se je stopnjevalo zelo zahrbtno (scenarij bi zavidal sam Argento)
in "izven mojega registra", vendar ko je enkrat ta monstrum v refleksiji
zrl v mojo podobo je bilo prepozno.. In pot navzgor oz. ven je bila težja,
kot bi bila sicer - v to sem 100% izkustveno prepričan

Poenostavljeno ti želim reči le, da glede na vse obiske pri zdravnikih s teboj
v "mehanskem" smislu ni prav nič narobe (sam sem imel precej podobne izkušnje
in skrbi povezane z enakimi težavami), ampak tvoje mlado telo kliče na pomoč,
opozarja te, da s tvojim procesiranjem dogodkov, ki v tebi puščajo globoke
čustvene sledi - nekaj ni v redu. Nič ni spornega, če si morda bolj senzibilne
narave, vendar moraš (če želiš živeti bolj polno in srečno) najti načine
spoprijemanja s seboj in prenesti to senzibilnost na nivoje, kjer ti bo to
dejansko koristilo. Morda te zanima umetnost, karkoli kreativenga, rekreativnega,
kjer bi se lahko izražala, izživela bolečino, ki jo čutiš, se utrdila v značaju itd.

Toplo ti priporočam v branje tole knjigico
http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2346052383829779&rec=7&sid=3

Vse dobro ti želim

[Kristy]

...zadnje čase se veliko učim ker moram nadoknaditi za izgubljeno poletno izpitno obdobje...

hm, hm, to ti, bi rekla, da ne pomaga ravno pri sprostitvi ...

a res MORAŠ ?
ni nobenega drugega scenarija, da bi prestavila na en drugi čas, ko boš bolj sproščena ?
ker kot kaže si že nekaj časa v stresu, nesproščena, mogoče utrujena, sedaj ti je še anksa dodatno izčrpala telo in ti ga še izčrpava...ne vem, fajn bi bilo, da prestaviš izpite, si vzameš čas zase, za sprostitev in prihoterapijo za predelati tiste "travme" (babica, bolezen, smrt, rak,...itd.)

Če bi bila moja hči, jaz bi ti tako svetovala 


P.S: poskušaj ne misliti na simptome, ne si nič meriti, niti nič razmišljati kako je bilo, kaj se je zgodilo...poskusi misli preusmeriti na kakšne lepe stvari (npr. kaj v zvezi s fantom...pojdita kam ven)... vem kako izjemno je to težko, ko imaš ankso...ampak poskušaj...in vsaj meni je pomagalo, če nisem bila sama(če se učiš, si najbrž sama), pač, da sem se s kom pogovarjala, da so mi ti pogovori preusmerili misli...ali sem se ukvarjala s čim kar mi je zelo všeč (npr. mene pomirja pospravljanje cunj  )...samo sama nisem smela biti s svojimi mislimi, pa je bilo bolje 
 

[matic]

Živjo!

Da še jaz malo potežim  .
Danes sem imel zdravniški pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja (vozim z očali). Z zdravnico sem se dogovoril, da mi naredijo še pregled, ki ga potrebujem za službo.
Zdravnica ful prijazna sem ji povedal za mojo paniko..me je pregledala in rekla, da sem zdrav fant  .
No potem me je čakal še ekg, ki se ga zelo bojim pač ne vem zakaj. Utrip 120 in sestra čist panična da mi ful srce utripa...bil sem pa 14 dni nazaj pri svoji zdravnici in sem imel tudi zdravniški pregled pulz je bil malenkost njižji vendar ekg po njenem mnenju brez problema, kar je tudi pisalo na izvidu.
Sedaj me je pa strah, da je res kaj z menoj narobe. Ali naj to pripišem to nabijanje  moji nervozi in strahu ker mi je srce pač tisi trenutek bilo hitreje.
AAAAAAAAAAAAA Bo že

Aja naj dodam v mirovanju mam pulz 60 ali manj...se kar precej ukvarjam s športom.

[Anonimka20]

Živjo!

Da še jaz malo potežim  .
Danes sem imel zdravniški pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja (vozim z očali). Z zdravnico sem se dogovoril, da mi naredijo še pregled, ki ga potrebujem za službo.
Zdravnica ful prijazna sem ji povedal za mojo paniko..me je pregledala in rekla, da sem zdrav fant  .
No potem me je čakal še ekg, ki se ga zelo bojim pač ne vem zakaj. Utrip 120 in sestra čist panična da mi ful srce utripa...bil sem pa 14 dni nazaj pri svoji zdravnici in sem imel tudi zdravniški pregled pulz je bil malenkost njižji vendar ekg po njenem mnenju brez problema, kar je tudi pisalo na izvidu.
Sedaj me je pa strah, da je res kaj z menoj narobe. Ali naj to pripišem to nabijanje  moji nervozi in strahu ker mi je srce pač tisi trenutek bilo hitreje.
AAAAAAAAAAAAA Bo že

Aja naj dodam v mirovanju mam pulz 60 ali manj...se kar precej ukvarjam s športom.

Jst sem skorej za zihr da gre le za psiho, se posebej ce mas kasneje doma v redu utrip. 60 pravijo da je zelo v redu. Mene pa bolj skrbi ker mam jst zelo visokega....tam 85- 90 velikokrat. In to tud doma. Mam pa tud obcasno zacutm kak napacn udarc (kot da bi imela neko blago aritmijo in takrat se ful ustrasm) ceprav EKG mi zmerej ok pokaze.

[Regina]

Živjo!

Da še jaz malo potežim  .
Danes sem imel zdravniški pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja (vozim z očali). Z zdravnico sem se dogovoril, da mi naredijo še pregled, ki ga potrebujem za službo.
Zdravnica ful prijazna sem ji povedal za mojo paniko..me je pregledala in rekla, da sem zdrav fant  .
No potem me je čakal še ekg, ki se ga zelo bojim pač ne vem zakaj. Utrip 120 in sestra čist panična da mi ful srce utripa...bil sem pa 14 dni nazaj pri svoji zdravnici in sem imel tudi zdravniški pregled pulz je bil malenkost njižji vendar ekg po njenem mnenju brez problema, kar je tudi pisalo na izvidu.
Sedaj me je pa strah, da je res kaj z menoj narobe. Ali naj to pripišem to nabijanje  moji nervozi in strahu ker mi je srce pač tisi trenutek bilo hitreje.
AAAAAAAAAAAAA Bo že

Aja naj dodam v mirovanju mam pulz 60 ali manj...se kar precej ukvarjam s športom.

Jst sem skorej za zihr da gre le za psiho, se posebej ce mas kasneje doma v redu utrip. 60 pravijo da je zelo v redu. Mene pa bolj skrbi ker mam jst zelo visokega....tam 85- 90 velikokrat. In to tud doma. Mam pa tud obcasno zacutm kak napacn udarc (kot da bi imela neko blago aritmijo in takrat se ful ustrasm) ceprav EKG mi zmerej ok pokaze.

To je psiha. :)Meni EKG vedno kaže visok pulz, tudi lez 120.... Ko mi pa meri prisitk in pulz, sem ga zaradi strahu že imela 160....