artus
Novinec / novinka
 Odsotni
Prispevki: 1
|
 |
« dne:: sreda, 01. oktober 2014 ura: 17:17 » |
|
S panično motnjo sem se prvič srečal pred cca 23 leti, v avtu, na ljubljanski obvoznici, 80 km od doma. Napad je bil grozovit, silen, z mravljinci, krči in vsem, kar spada zraven. Ker sem mislil, da me je infarkt, sem obupan zapeljal na prvi izvoz in na pločnik pred zakonski par in komaj izdavil, naj me spravita do zdravnika. Končal sem v Kliničnem centru na urgenci. EKG in vse ostalo v redu, naj se oglasim pri domačem zdravniku. Ni postavil prave diagnoze. Trpel sem naprej. Strah pred vožnjo je bil grozovit, ker pa sem delal v komerciali, se je nisem mogel izogniti. Verjetno je to bila že kar dobra terapija, brez kemije. Večkrat bi v križišču pred rdečo lučjo najraje pobegnil iz avta, ampak nisem smel. Napadi so se ponavljali in izginjali, ampak so vsakič bili manj intenzivni. In nekega lepega dne so izzveneli. Za nekaj let, tako da sem pozabil nanje. Potem se je zopet pričelo. Vedno bolj utrujen sem prihajal iz službe, zvečer nisem mogel zaspati, začel sem fantazirati, da je v spalnici sevanje, premikal posteljo, prekrival ogledalo in še kaj. Zjutraj sem se prebujal sesut in izmučen ter se komaj odvlekel v službo. Potem pa zopet nekega dne v službi Bum. V avto in k zdravniku. Kar vdrl sem k njemu. Dal mi je injekcijo lanitopa in me poslal k mojemu. Sledile so preiskave, tudi ultrazvok srca, vse o.k. Obiskal sem tudi psihiatrinjo, ki mi jo je priporočal. Pogovorila sva se, ni pa postavila diagnoze, da so to panični napadi. Za pomiritev sem dobil Leksaurin. Vzel sem ga občasno, sčasoma pa sem tudi pozabil na panične napade. Za nekaj let, ko so se, v milejši obliki zopet začeli pojavljati. Med tem časom sem tudi zamenjal zdravnika. Ko sem se dvakrat znašel v dežurstvu s pritiskom okoli 200/100, sva naredila sistematski pregled. Diagnoza: panične motnje in depresija. Terapija: Cipralex in Helex. Cipralex sva zaradi stranskih ućinkov zamenjala za Paroksat. Terapija je bila uspešna in po letu in pol sem prenehal s Paroksatom. Helex 0,25 mg, sem obdržal. Vedno ga imam s sabo, eno tabletko v denarnici. Mi veliko pomeni. Lani, naprimer, ko sem vozil z morja, BUM na sredi poti. Postal sem, vzel tabletko, žena je šla za volan za tiste pol ure, potem sem pa brez problema nadaljeval. Letos sem obe smeri brez problema prevozil sam, pomislite 400 km brez napada. Ha, zmaga. Naslednji dan po vrnitvi z dopusta sem šel pomagat kolegu 4 km daleč. BUM, sicer v blagi obliki. Sem se izgovoril, da imam prebavne motnje in odšel domov.
Ja, ni nam lahko, panika ima tisoč in en obraz, ampak na koncu je pa samo panika. Fino bi bilo, če bi bil sposoben posneti sam sebe med paničnim napadom, da bi se pogledal potem, ko mine. Mogoče bi se sam sebi celo nasmejal.
|
