Pozdravljena,
Prav zares ni fanj, kadar nas znova zadene, vendar se dogaja. Vendar ti ta trenutek ne veš, če gre pri tebi za neke fizične probleme ali pa za psiho. Predlagam ti, da si nekako "daš" nekaj dni, v katerih se ne obremenjuješ preveč s svojim stanjem, pač pa počivaš oz. se zamotiš na kakšen drugi način in poskušaš pozabiti na vrtoglavico in druge občutke, ki te begajo.
Vem, da je to lažje reči, kot narediti, saj se navsezadnje s podobnim srečujem tudi sama. Če gre za kakšen fizični problem - recimo viroza... ti bo kmalu bolje, če pa gre za psiho - in takrat še bolj! - se opomni, da si to že premagala. Torej, orožje že poznaš, saj si ga že uporabila, samo ponovno se ga moraš poslužiti.
Dr. C. Weekes pravi v knjigi Kako ohranimo zdrave živce, ki je mimogrede zares odlična knjiga, da se moramo s simptoni soočiti, jih sprejeti, plavati z njimi in pustiti času čas. Zelo preprosta razlaga tega je, da npr. analiziraš vse fizične občutke, ki jih zaznavaš in ko to delaš ugotoviš, da morebiti le niso tako hudi, kot jih ti čutiš v tistem trenutku, sprejmeš jih tako, da jim enostavno pustiš, da so tu, se z njimi ne obremenjuješ, pač pa se zamotiš /ukvarjaš z nečim drugim, kljub vsem tem težkim občutkom narediš, kar si se namenila, nekako kar plavaš mimo vseh teh občutkov in kot zadnje - čas...., da nisi preveč nestrpna, da si dovoliš počitek, slabo počutje...Joj, poskusila sem to razložiti sila preprosto, pa ne gre.
Sicer mora vsak izmed nas najti način, ki je njemu najbližji. Meni najbolj pomaga, da si ponovno preberem simptone bolezni, razmišljanja, vprašanja, obnašanje kakšnih drugih pacientov...in tako ugotovim, da se tudi drugim dogaja isto in to mi pomaga, da se lažje soočim in sprejmem simptone bolezni, ki me sem pa tja opozorijo, da je bolezen še vedno tu, pa čeprav vmes "pozabim" nanjo.
Prepričana sem, da boš kmalu bolje.
