panika oz.močna anksioznost po velikem stresu

[dasy]

Pozdravček vsem in segeda prošnja za pomoč! Čim hitrejšo, da ne bom spet letala k dežurnemu zdravniku ali psihiatru.
Ne vem zakaj ne morem it čez to. Vsakič mi rečejo isto...panični napad ali močna anskioznost in tesnoba. In vsakič znova, ko se mi pojavi v tako močni obliki se ne morem samokontrolirat. 
Vsakič, ko imam že upanje da gre pa z mojim zdravjem občutno navzgor, pride do neke velike stresne situacije in se tolk poslabša, da imam občutek, da nebo nikoli bolje.
Skratka zadeva je taka, janarja sem imela veliko stresno situacijo. Naslednji dan so izbruhnali močni napadi in zelo močni panični napadi in anksioznost. V enem tednu: 1x dezurni, 2x dezurni psihiater in 1x moj novi psihiater. Dal mi ie efectin in helex 2x po 0,5 na dan. Slednjeza sm jedla 2 tedna potem pa nič več. Potem je blo pol leta, do danes mir. Z manjšimi napadi povečane anksioznosti ali panike. Včeraj pa spet močna stresna situacija. Cel dan sem delala in jo rešila perfektno. Na koncu je bilo celo boljše kot na začetku.... vsemi pohvalami itd. Dans pa namesto da bi bla srečna i  pomirjena BUM here we go again. Panika, anksioznost,  bruhanje, driska.....moti se mi.....spet misli da ne bom zdržala. (Ta teden je v koletičini slu6bi en delal samomor....strah da bo mene tako daleč pripeljalo itd.....ker ko fejst boli, res orng boli!) In spet nezaupanje v zdravila! Se mi zdi da je to pr men najhujš. Če imam zaupanje v Helex sem ok....ga ne rabim jest...samo da vem da prime če ga vzamem.
danes ob pol šestih zjutri sem ga vzela (0,5mg) in potem zaspala.. okoli 11.30 me je pa spet orng zvilo. Torej po 6ih urah. Ali takrat helex že spusti? Lahko sedaj vzamem drugega? Tolk da pridem iz te krize in si povrnem optimizem!
hvallllaaa

[AsandraA]

Draga Marjetka,
omenjaš psihiatre, svojo zdravnico. Si s tepaijo poskusila? Praviš:"če imam zaupanje v Helex".... . Moja izkušnja s tovrstnimi zapleti je, da jih lahko rešiš le sama. Seveda ob pomoči tablet in ob strokovnem znanju terapevta.
Izkušnja s Helexom: ko sem ga potrebovala, sem ga vzela. Nisem štela ur. Samo visok nadzor sem imela nad tem. Težav Helex ne odpravi, olajša simptome. Ko se boš kolikor toliko postavila na noge, razmišljaj o terapiji, ki te bo toliko opolnomočila, da te taki stresi ne bodo več totalka spodnesli.

Pozdrav, sandra.

[Kristy]

0,50 mg ... bodi previdna, to je že kar velika doza ...

jaz sem pred leti 3 dni vzela po 1 komad 0,50 mg, in 4 dan je bilo samo še slabše s počutjem, tak filling kot, da sem bila že zasvojena, kot bi telo že hotelo spet tako dozo...

sem takoj nehala z 0,50 mg 

če že moraš, potem bolje, da vzameš 2x na dan po 0,25 mg ... ni takega šoka za telo kot pri 0,50 mg...

sicer pa dobro premisli kam to pelje...če to počutje traja že dlje časa in se nič ne izboljšuje, razmisli o AD-jih... Helex ni nikakršna rešitev, Helex = odvisnost !!!

[Anonimka20]

Pozdravljeni,
Zadnje case imam  zelo slabo pocutje. Zelo tezko grem od doma, bojim se stopiti samo ven med ljudi, kaj sele v kak trgovski centr in gneco. Od vedno sem imela zelo hude panicne napade, zdaj dva dni pa bi samo lezala in spala. Ko grem ven komaj sledim kaj se dogaja okoli mene, oci se mi kar zapirajo, v nogah nimam nobene moci, kot da mi bodo misice popustile. Sploh nevem kaj nj naredim, v taksnem stanju res ne morem ven. Se to komu se dogaja, in kaj je to? 

Se nekaj, zgoraj, ko sem videla dezurni psihiater, kaj to je za nujne primere, lahko gres kadarkoli, brez da si narocen? In kje je? Nojaaz sicer imam svojega psihijatra in cakam na moj datum.....vendar zelo tezko...

[AsandraA]

Tudi tam, kjer imaš psihiatra, je zelo verjetno tudi urgentna ordinacija. Jaz sem jo obiskala lani novembra in potem naprej spet hodim k svojemu psihiču.

Sandra

[evica]

Punce tudi jaz sem šla skozi vse to hudi panični napadi, ponoč šla na urgenco, kjer so mi dajal pomirjevala, helex stalno prisoten, pol sem menjala antidepresive... šla privat k psihologu, psihiatru spala 3 ure na dan skoz me je stiskal v prsih, enkrat nizek pristisk, enkrat visok občutek, da me bo kap zadela  vendar vedite VSE KAR SE DOGAJA JE V GLAVI NOBEN PSIHIATER TI NE POMAGA SAM SI MORAŠ tablete so le opora kot bergle, te je potrebno počasi stran dati SAM SE MORAŠ TEGA ZAVEDAT, tablete so le potuha,  men je ratal zdaj sem že 7 let brez vsega in se počutim super  Če vas kaj zanima me kar vprašajte občasno sem gor.

 

[marijamaja]

živjo evica, kako ti je ratalo, 7 let je - wow!  ti prav čestitam.....
a si doživela kak preklop v glavi, kako si zbrala moč? 

[AsandraA]

Ko uspemo spremeniti naše delovanje, naša prepričanja, gre korak za korakom na boljše. Dostikrat takih sprememb nismo zmožni narediti brez tablet. So v pomoč, da z njihovo pomočjo lahko začnemo drugače delovati. Jaz jih ne dojemam kot potuho.

Sandra

[antonieta]

Meni se zdi, da si predvsem treba pustiti čas, in se zavedati, da se zadeve, s tabletami ali brez, z terapijo ali brez... ne bodo čez noč obrnile na bolje...  treba je imeti potrpljenje in malo pogledati nazaj, kako dolgo se je vse skupaj nabiralo... vsak dan, ampak res vsak dan narediti nekaj, da se začne obračati na bolje, in vsak dan si ponovi: Vse bo dobro, res bo vse dobro.. verjeti moraš vase, poiskati pomoč, ker to ni znak šibkosti...
Jaz sem začela s pet minutnimi sprehodi... zdaj sem tam nek pri 6 km teka.. + trenažer.. in včasih pride dan ko me prizemlji, ko že mislim, kak sm fajn.. in lahko naredim samo 5 minut sprehoda...  ni lahko, se pa da. Verjeti vase in pozitivno misliti je velik del zdravja.. 

[Simonf]

Pozdravljena,

Imel sem podobne težave, občasno jih še imam, a veš kaj me rešuje?..Se trudim pozitivno razmišljati, biti vesel..se ukvarjat s športom in ne stalno razmišljat me boli to, me boli ono.....ti povem, da tablete tega ne rešijo, kot niso niti mene, morda rešijo tisto hudo krizo, a naprej moraš sama....preberisi priročnik o anksioznosti in ti bo takoj jasno, spremenila boš pogled. To pa še ne pomeni, da boš se počutila odlično, rabi nekaj časa, pridejo vzponi in padci kot povsod, važno je da držiš glavo gor in greš naprej. vem da je težko, a problem so vedno avtomatske misli, (npr. ti poskoči srce...a zdej je konec,......) to je treba spremeniti in pol boš boljše. Jst se tudi trudim in morem povedat da mi uspeva....in se ne predam...grem naprej...ne premlevam eno in ta isto.....če bi jst bil let nazaj ozaveščen o tej smoli, bi že zdavnaj splaval, a psiheatri samo šopajo tablete....jst ne deam v usta nobene...In to ki praviš, da imaš za vsak slučaj helex....to se kliče varovalno vedenje...in če ga obdržiš te zasvoji...zmeči stran helexe in podobno...jst sem to naredil...imel sem veliko varovalnih niti, a sem se jih znebil. Če obdržiš varovalno vedenje nikoli več ne splavaš vn!!..je začaran krog....Jst svetujem da si prebereš malo literture in boš vidla o čem govorim, meni je ful pomagalo, bil sem na tleh in začel prebirat, uporabljat nasvete v knjigi in priročniku..in zdej sem kolikor toliko dober brez pomirjeval, ali podobnih naravnih stvari...nič ne jemljem....Se pravi je treba spremeniti način razmišljanja in to storiš tako da si prebereš kako knjigo npr. stres za telebane, priročnik o anksioznosti....tako na kratko.
pa srečno.
LPS

[panic1]

Prvi napad panike sem doživel pred šestimi leti, pri starosti 28 let. Glavni vzrok je bil v preobremenjenosti in stresu na delovnem področju in težavah v ljubezenskem odnosu. Nič posebnega torej, rekli bi celo vsakdanjega, a so očitno trajali predolgo za vrsto razmišljanja kot sem ga imel takrat. Kasneje so se mi napadi ponavljali. Simptomi so bili strašni in nič drugačni kot opisani na tem forumu.
Spopadal sem se s prepletom občutkov strašne nemoči in ostalih negativnih občutkov. Prepričan sem bil, da je z menoj nekaj hudo narobe in da je srečanje z pozitivnimi občutki preteklost.
Obenem sem bil prežet z močno željo po zmagi nad vsemi mogočimi negativnimi mislimi in simptomi.
Kot posledica obojega se je zgodila prisega samemu sebi, da se v primeru povratka med ''normalne'' oglasim vsem tistim s podobnimi težavami in jim sporočim neslednje:
1.   RESNIČNO SEM BIL ŽRTEV VEČINE SIMPTOMOM, OPISANIH NA TEM FORUMU
2.   Z DELOM NA SEBI , NEVERJETNO ŽELJO, TRMO IN VZTRAJNOSTJO, ŠPORTOM, POZITIVNIM  RAZMIŠLJANJEM (NA VSE MOGOČE NAČINE), DRUŽENJEM,…MI JE PO NEKAJ LETIH USPELO ZAŽIVETI PRECEJ NORMALNO ŽIVLJENJE
3.   VSE TO MI JE USPELO BREZ ODSOTNOSTI Z DELOVNEGA MESTA, Z NIČ MANJ ALI CELO VEČ STRESA IN KO JE USPELO MENI, VERJAMEM DA JE MOGOČE TUDI V TVOJEM PRIMERU
Toliko  imam povedati in upam da bom komu s temi stavki pomagal.
SREČNO na začetku te trnove poti, ko trni postanejo manjši, bo pa zadeva že lažja!! 
Pozdrav!

[Maycha]

panic1, hvala ti za podelitev tvoje izkušnje s to trdovratno motnjo. 
Čestitke za ves trud, trmo in pogum, ki si jih vlagal v pot do izboljšanja. To je hrabrost! Kapo dol!