Pozdravljeni somučeniki življenja,
pred letom dni je name padla megla, dobesedno. Imam dokaj urejeno življenje, stres je sicer prisoten vendar nič pretiranega. Stara sem 22 let, pišem diplomo in počutim se ko živi mrtvec. Jemljem AD- Paroxat že leto dni, vendar ne pomaga. Z menoj je nekaj narobe, ne vem več kaj, imela sem veliko pregledov, počutim se kot, da se bom sesedla in umrla vsak trenutek. Občutek je prisoten konstantno, kdaj pa kdaj je bolje, vendar večino časa ne. Že leto dni se počutim kot popolnoma druga oseba, kot da vse skupaj sanjam, vendar se nikoli ne zbudim iz teh nočnih mor. Bila sem na nekaj pregledih, vendar je bilo vse v redu, zdi se mi kot da je tudi psihiatrinja že obupala nad tem, da bom kdaj spet v redu. Hodim tudi k psihoterapevtki, vendar mi ne pomaga nič. Vse skupaj me je tako izčrpalo, nekoč sem še upala da bo bolje, ampak sedaj sem obupala, ne vem več kaj naj naredim, tudim se, družim se z ljudmi, delam, vendar vse z veliko muko. Rada bi samo normalno živela, normalno odšla kam brez občutka, da bom vsak čas se sesedla in umrla ter brez te megle v glavi, ki jo z težavo kdo dojame. Na začetku sem imela nekaj paničnih napadov, kateri so izginili z AD. Psihiatrinja predlaga povečanje doze na 40mg trenutno sem na 20, ampak oklevam, ker dvomim da mi lahko še kaj pomaga..obupala sem
