FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
torek, 10. november 2026 ura: 15:59


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Boj z depresijo  (Prebrano 2316 krat)
Luka Nm
gost
« dne:: sreda, 05. marec 2014 ura: 16:59 »

Pozdravljeni. Kot veliko drugih ljudi se tudi jaz bojujem se z depresijo. Z njo se borim že kar dolgo časa (pribl. 3 leta), vendar na začetku ni bilo tako hudo, poleg tega sem imel upanje, da bo vse skupaj rešil čas. Vendar ni tako. Ves čas sem napet, po glavi mi ves čas krožijo misli, ki me spravljajo v obup. Ne morem se skoncentrirati - pa to ne mislim le v šoli. Npr: če se s kom pogovarjam sploh ne vem, o čem naj govorim oz. če me kdo kaj vpraša, kaj naj odgovorim. Vse kar rečem se mi zdi "trapasto", občutek imam, da me vsi ljudje gledajo nekako postrani, da vidijo da je z mano nekaj narobe. Problem pa je tudi, da sem to včasih potlačil vase in se vsaj navzven obnašal normalno, veselo. Sedaj pa se depresija kaže tudi navzven. Tudi če se hočem prisilno nasmejati mi to ne uspe, saj sem tako globoko, da se tudi "na silo" več ne gre. Sem pa drugače zelo živahen, rad v središču pozornosti, zato se tudi v šoli vsi čudijo, ker sem zadnje čase precej zaprt vase. Nekaj sošolk in sošolcev, s katerimi se zelo dobro razumem sicer pozna moje težave (ne podrobno, le to, da sem v depresiji), vendar mi to v mojem stanju ne pomaga kaj dosti. Zavedam se, da je depresija bolezen in da veliko ljudi trpi za njo. Ko sem doma si skušam dvigniti samozavest s tem, da prebiram izkušnje drugih in si govorim, da bom nekega dne spet tisti "stari jaz", vendar takrat, ko je depresija še večja kot drugače (npr. v šoli, kjer je okrog mene veliko ljudi) ne pomaga nobena taka lepa misel. Sicer obiskujem pedopsihiatrinjo, ki mi je med drugim predpisala tudi antidepresive (strattera, sedaj bo 6. tednov od začetka jemanja), vendar se stanje zaenkrat ni kaj dosti izboljšalo (v bistvu je tako, da je kakšen dan malo bolje, vendar je že naslednji dan stanje zopet grozno). Zanima me, ali imate kakšen nasvet, kako lažje prebroditi to stanje oz. če je še kakšna dodatna stvar, s čimer bi si lahko pomagal (npr. zdrava prehrana, itd,). Že vnaprej se vam zahvaljujem za vaše odgovore. Luka, 17 let.
Prijavljen
MP2011
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 404


« Odgovori #1 dne:: sreda, 05. marec 2014 ura: 17:29 »

Pozdravljeni. Kot veliko drugih ljudi se tudi jaz bojujem se z depresijo. Z njo se borim že kar dolgo časa (pribl. 3 leta), vendar na začetku ni bilo tako hudo, poleg tega sem imel upanje, da bo vse skupaj rešil čas. Vendar ni tako. Ves čas sem napet, po glavi mi ves čas krožijo misli, ki me spravljajo v obup. Ne morem se skoncentrirati - pa to ne mislim le v šoli. Npr: če se s kom pogovarjam sploh ne vem, o čem naj govorim oz. če me kdo kaj vpraša, kaj naj odgovorim. Vse kar rečem se mi zdi "trapasto", občutek imam, da me vsi ljudje gledajo nekako postrani, da vidijo da je z mano nekaj narobe. Problem pa je tudi, da sem to včasih potlačil vase in se vsaj navzven obnašal normalno, veselo. Sedaj pa se depresija kaže tudi navzven. Tudi če se hočem prisilno nasmejati mi to ne uspe, saj sem tako globoko, da se tudi "na silo" več ne gre. Sem pa drugače zelo živahen, rad v središču pozornosti, zato se tudi v šoli vsi čudijo, ker sem zadnje čase precej zaprt vase. Nekaj sošolk in sošolcev, s katerimi se zelo dobro razumem sicer pozna moje težave (ne podrobno, le to, da sem v depresiji), vendar mi to v mojem stanju ne pomaga kaj dosti. Zavedam se, da je depresija bolezen in da veliko ljudi trpi za njo. Ko sem doma si skušam dvigniti samozavest s tem, da prebiram izkušnje drugih in si govorim, da bom nekega dne spet tisti "stari jaz", vendar takrat, ko je depresija še večja kot drugače (npr. v šoli, kjer je okrog mene veliko ljudi) ne pomaga nobena taka lepa misel. Sicer obiskujem pedopsihiatrinjo, ki mi je med drugim predpisala tudi antidepresive (strattera, sedaj bo 6. tednov od začetka jemanja), vendar se stanje zaenkrat ni kaj dosti izboljšalo (v bistvu je tako, da je kakšen dan malo bolje, vendar je že naslednji dan stanje zopet grozno). Zanima me, ali imate kakšen nasvet, kako lažje prebroditi to stanje oz. če je še kakšna dodatna stvar, s čimer bi si lahko pomagal (npr. zdrava prehrana, itd,). Že vnaprej se vam zahvaljujem za vaše odgovore. Luka, 17 let.

Šport, psihoterapija, družba (tudi, če nisi razpoložen) in pa ja zdrava prehrana, ki je pa stvar interpretacije. Jej par kosov raznovrstnega sadja na dan. Mešano solato z oljčnim ali bučnim oljem. Jej kakšen vir omega3 (lahko tablete) in ne preveč omega6, ker je tudi razmerje med tema dvema pomembno.
Pa beljakovine iz kvalitetnega mesa, jajc, neprocesirane ogljikove hidrate. Ostalo po želji v zmernih količinah. Ko je sonce bodi vsaj eno uro na dan na direktni sončni svetlobi, ampak ne kadar je sonce premočno... sepravi poleti zgodaj zjutraj ali proti večeru.

Drugače pa normalno, da razpoloženje niha. Ne bit sam s svojimi misli; če imaš prosti čas se zmeni s prijatelji, beri knjige, glej tv oziroma tist, kar ti pač paše.

Srečno, LP
Prijavljen
dr.hauska
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 497


/


« Odgovori #2 dne:: sobota, 08. marec 2014 ura: 08:42 »

Živjo,

predlagam ti, da se čim bolj zaposliš. Čim več hobijev, druženja, postavi si cilje.. Velika težava bo, če boš zaradi svoje razpoloženosti odgnal stran prijatelje, saj ti bo dosti težje biti sam z depresijo.

Če boš tako kot jaz (pa ni nujno da boš), boš vedno potreboval nekaj več zaposlitve, da se ne boš počutil depresivno. Zato bi bilo res fajn, da bi si našel nek hobi, ki ti bi bil zelo všeč in bi se zelo vpletel noter za veliko let (recimo vloga organizatorja ali pa nekaj v tem smislu). Je pa težko najti tak hobi Smiley Mogoče kakšna mladinska organizacija, ekološka gibanja, tehniški krožki...

Pa AD ponavadi niso rešitev. Ni tako, da bi jih jemal nekaj let in potem nehal, pa se še vedno lahko dobro počutil. Tako da res razmisli, kako si boš pomagal. Smiley
Prijavljen
Luka Nm
gost
« Odgovori #3 dne:: sobota, 08. marec 2014 ura: 19:59 »

Hvala obema za nasvete.
dr.hauska: Hvala  za opozorilo glede AD. Moram priznati, da res nevem veliko o teh stvareh. Tudi psihiatrinja mi ni nič razložila o tem. Rekla je le, da so zdravila zato, da zdravijo in ne škodujejo.. Ko pa jo je mama vprašala glede možnih neželenih učinkov pa jo je dobesedno "nadrla" da naj se ne meša v stvari, katerih ne pozna in naj se "briga zase".. Torej mislite, da bi bilo bolje da se zdravim le s psihoterapijo in opustum AD?
Prijavljen
BRENA27
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 70


« Odgovori #4 dne:: sobota, 08. marec 2014 ura: 20:07 »

ne luka
najboljsi rezulati bodo kombinacija psihoterapije in adja pa uvedba sprememb in nasvetov ki si jih dobil od teh dveh sončkov, vse dobro in ne se dat rozicodam rozicodam
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.055 sekundah z 22 povpraševanji.