Nekateri hodijo h spovedi... (nasveti žaželjeni)

[majč]

vse bo še o.k. nihče ti ne more garantirati, da te ne bo še kdo kdaj razočaral. lahko paa poskrbiš, da do tega izpostaviš sam en konstruktiven odnos zate, da ne jemlješ tega kar nekdo reče ali naredi nase, ampak gledaš na to tako, da veš, da so ljudje pač omejeni eni. vidijo kot pač vidijo, ampak to je samo njihova precepcija, ne tvoja. ne rabiš zaradi njih trpet. važno je, da sam ravnaš v odnosih v skladu s svojo vestjo in da se odločiš vedno znova za tako ravnanje. to je največ. dvignit glavo in it samozavestno dalje. pa vedi, da resnično razumeš in poznaš svojo resnico samo ti sam in Bog. ljudje še prepogosto obsojajo druge. če bi se jaz sekirala, kaj bo kdo rekel o meni bi se lahko že prežrla in to povsem brez potrebe. enkrat mi je kurski napisal, da vrednotenje ne odvisi le od dejanske vrednosti, ampak je produkt dejanske vrednosti in spoznavnosti cenilca. in resnično pomembno je samo to, da si iskren do sebe in drugih in tisti, ki bo tvoj prijatelj te bo vprašaj po tvoji resnici ne glede na to, kaj menijo drugi.


drži se.

maja

[majč]

še to: o spovedi, da malo povem, kako jo vidim.

MP2011 ti si se "spovedal" nam, oziroma malo potožil, nič konkretno povedal, za kaj gre, in dobil nekaj podpore v besedah.

Pri spovedi, ki je kot sem rekla zakrament, pa poveš celo zgodbo. Bog te preko duhovnika odveže tvojih grehov in jaz grem k spovedi tudi po Božjo mislost in pomoč, da bi mi pomagal, da bi od zdaj dalje ravnala drugače in predvsem, da me ne bi nikdar zapustil, da On ostane v mojem življenju, ker se jaz povezujem z Njim.

nekaj zanimivih stavkov je v katoliški veri. eden teh je:
"Božja pomoč ostani vedno pri nas!"
Drugi pa je:
"Svojih poti mi daj spoznati, svojh steza me uči, ker si ti Bog moje rešitve, vate upam ves dan."

Tisto, kar po mojem mnenju zdravi in deluje zdravilno na nas ljudi, ne glede na to, kaj smo doživeli in kako nas je to ranilo in preoblikovalo, ali celo omejilo, je nova pozitivna krepilna izkušnja, ki nam pokaže, da se da ravnati drugače. s tem ne podcenjujem tega, da je telesne simptome duševnih motenj potrebno zazdraviti, lahko tudi z zdravili, sem pa prepričana, da obstajajo razlogi, da do teh in teh težav v duševnem zdravju tudi pride (v nas je dispozicija lahko, vendsr so ključni pretirani vali obremenitev, da se to zgodi.


drugače pa tole ful pomaga (povem iz lastne izkušnje):
http://www.kurescek.org/

      Molitvene prošnje    Družine Marijinega in Jezusovega Srca       031 85 44 46


maja

[majč]

"To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa." (3) 10.2.1990

[majč]

Lahko Ga povabiš v svojo družbo, da ti pomaga:


http://www.youtube.com/watch?v=0xwzItqYmII&list=RDoni0tO_HN30#t=37

jaz sem ga in ga bom in ne bom nehala to delat. over and over again


maja

[majč]

pa še tole, potem pa neham:


http://www.youtube.com/watch?v=DbviXG_56ss

[VeseliSoncek]

Si uredu, si nice...samo znaš se včasih človeku obesit za besedo in zamorit sceno.  Verjetno se prepoznaš v tujem stavku in se počutiš, ko da ti nekdo nekaj hoče...in takoj zavzameš ravno to stališče, ki si ga sam za sebe že rekel da ga imaš. Ti proti ostalim.

Spremenit se da, jaz sem bila zelo, zelo agresiven človek. Toliko, da bi se brez problema stepla z moškim na ulici, mu jezikala nazaj, provocirala druge, zelo sem bila cinična in sarkastična...itd. Spomnim se da mi je en rekel, da sem kot zmaj.  V fundamentu sem bila pa čisto nesrečen in zagrenjen človek, predvsem pa jezen. Sem tudi maščevalna oseba kot ti, iskreno, včasih sem fantazirala da bi določene ljudi hudo prebutala, ker so me prizadeli. Ampak...to vse uničuje tebe. Sovraštvo in jeza sta strup, katerega ti spiješ in pričakuješ da bo tvoj sovražnik umrl. Ne bo. Treba se je losat tega, predvsem pa oprostiti. Ne zato ker si ta nekdo to zasluži, ampak zaradi tebe samega.

Pa tudi zaprta sem bila zelo. Tako kot ti. Vse me je morilo, samo o sebi nisem mogla govoriti. Bil je pač nek zid in nobenega nisem spustila blizu. Mislim da je bila Želva z foruma prva, ki je vedela o mojih težavah  Počasi sem postala čisto odprt človek...zid je bil farsa. Zaradi njega sem še bolj trpela, sploh me ni ščitil.

Zdaj sem zgrožena, ko se spomnim svojega nekulturnega in agresivnega obnašanja. Zelo nedamsko. Zgledala sem ko une prepotentne temnopolte ženske, živa groza...samo sem reagirala tako iz strahu. Človek reagira z napadom, ko ga je strah. In pa seveda, ko je dal čez toliko stvari - da je ratal ko robot. Žal je tako...

[dr.hauska]

Waw, kok dobro napisano!

Lepo je slišat, da se da stvari spremenit in potem imeti boljše življenje.

Hvala, da si delila svojo izkušnjo.

[VeseliSoncek]

Waw, kok dobro napisano!

Lepo je slišat, da se da stvari spremenit in potem imeti boljše življenje.

Hvala, da si delila svojo izkušnjo.

 

[majč]

MP2011, se opravičujem, ker sem te zaasula s komentarji, tud jaz sem v tvoji zgodbi našla kompenzacijo za nekaj, kar mori mene, ammpak to ni prav.

da popravim:
ti veš vse, veš, kako bi bilo prav zate, to si povedal. samo začni se trenirati v novem načinu. težko je, ko se moramo učiti skozi bolečino, ampak verjemi mi, da se skoz njo v resnici največ naučimo.

so pa eni ljudje, kot praviš zase pa kruti učitelji. zelo zahtevni do drugih, skrivaj lastno ranljivost, da pa bi sami dali kaj od sebe jih pa zmanjka. če so drugi ob njih naivni in kaj dajo na besedo takega človeka, je to lahko vir ranjenosti za tega drugega. tako je življenje mene ranilo. zato te podpiram in kar priganjam k temu, da nekaj premeniš, da delaš na sebi. in vedi, da njsi le ti ranljiv, ampak so enako ranljivi tudi drugi okrog tebe. kot bi želel, da drugi ravnajo s tabo, ravnaj ti z drugimi.


in žal mi je, da se ti je v mladosti to zgodilo. naj pa ne ostane pri tem.

maja

[sopotnica]

Rešitev, da se človek reši takih negativnih misli in občutkov je v tem, da najdeš vsaj enega, ki TI VERJAME.
Za začetek bi ti morali verjeti vsaj tvoji najbližji.
Potem pa tudi traja nekaj časa ( najučinkoviteje s pomočjo psihoterapevta) , da se človek "očisti" in živi pozitivno naprej.

[MP2011]

Rešitev, da se človek reši takih negativnih misli in občutkov je v tem, da najdeš vsaj enega, ki TI VERJAME.
Za začetek bi ti morali verjeti vsaj tvoji najbližji.
Potem pa tudi traja nekaj časa ( najučinkoviteje s pomočjo psihoterapevta) , da se človek "očisti" in živi pozitivno naprej.

Res je rabim nekoga. "Najbližji" so pa krivi za zadevo... No u glavnem na terapijo pridno hodim. 

[MP2011]

MP2011, se opravičujem, ker sem te zaasula s komentarji, tud jaz sem v tvoji zgodbi našla kompenzacijo za nekaj, kar mori mene, ammpak to ni prav.

da popravim:
ti veš vse, veš, kako bi bilo prav zate, to si povedal. samo začni se trenirati v novem načinu. težko je, ko se moramo učiti skozi bolečino, ampak verjemi mi, da se skoz njo v resnici največ naučimo.

so pa eni ljudje, kot praviš zase pa kruti učitelji. zelo zahtevni do drugih, skrivaj lastno ranljivost, da pa bi sami dali kaj od sebe jih pa zmanjka. če so drugi ob njih naivni in kaj dajo na besedo takega človeka, je to lahko vir ranjenosti za tega drugega. tako je življenje mene ranilo. zato te podpiram in kar priganjam k temu, da nekaj premeniš, da delaš na sebi. in vedi, da njsi le ti ranljiv, ampak so enako ranljivi tudi drugi okrog tebe. kot bi želel, da drugi ravnajo s tabo, ravnaj ti z drugimi.


in žal mi je, da se ti je v mladosti to zgodilo. naj pa ne ostane pri tem.

maja

V redu je Maja. 

[majč]

MP2011, samo še to:
oprosti si!

ves ta svoj način. nisi se znal najbolje odzvati na vse skupaj, te je pa v globalu očitno ranilo.


vsi smo delali napake. tudi jaz. garala sem, da sem se spremenila, da sem, upam da, postala boljša, predvsem pa sem rabila čas, da sem si odpustila nekaj, kar sem naredila v odnosu do neke ljubljene osebe.

mislim, da je šlo za to, da me je scanslal, jaz pa tega nisem prenesla in sem mu rekla v zagrenjenosti neke zlo grde besede, česar navadno ne počnem, res ne. potegnila sem jih ne vem od kod. pozneje se je moja kemija sesula oziroma je že bila v fazi sesuvanja, padla sem v psihozo in pozneje preganjalne scenarije. trajalo je nekaj časa, da sem se sestavila nazaj skupaj, še dlje časa pa je trajalo, da sem si to, kar je bilo odpustila. vmes sem imela še celo amnezijo na to, kar sem mu rekla
zato sem se spraševala, čemu se je nehal pogovarjati z mano. potem sem pa čez čas šla gledat nazaj svoje lastne maile in se prišla do teh grdih besed. menim, da tega človeka Bog neizmerno ljubi in tudi varuje, ker mi je za kazen spustil preganjalne bloddnje (občutek sem imeela, da mi strežejo po življenju takrat ali pa je bila to samo moja potlačena slaba vest). no do omenjenih prispevkov sem prišla, ko sem se spraševala, zakaj sse ta človek več z mano ne pogovarja, zakaj se ne odziva na mojo željo po pogovoru. meni se je kemija v času grdih besed rušla in ko semm bila jezna, užaljena, sem bila res močno jezna in užaljena in ker sem škropijonka sem pičila. zlo, zlo, zlo grdo. teh grdih besed ne maram ponavljat, ker me spravljajo v jok, sem se jih pa naučila od bednega folka na nekem forumu. nikdar prej in pozneje jih nisem uporabila. pa ravno pri njem, ki mi je  toliko pomenil.


napisala sem tole, ker sem se počutila neizmerno krivo za vse:

IMAM PRAVICO, DA ŽIVIM

Še vedno se zgodi mi,
da pride dan, ki gre mi stran.
Je trenutek, ko ne spim
in se v solzah prebudim.

Še vedno se dogaja,
da obžalovanje me prevzame,
da si kaj težko oprostim,
in z bremenom tem živim.

Vedno pogosteje se zgodi mi,
da skozi bolečino se učim,
a kljub vsemu se zavedam,
imam pravico, da živim.

So trenutki, ko hudo je,
ko najraje bi odšla,
a ostajam tu zato, da drugače naredim,
da tisto, kar hudo je v meni, na bolje spremenim.

Ko bi le lahko dojela,
da naredila sem,, v kar sem verjela.
In končno čas je, da si oprostim
in v miru zaživim.

Grdo se sliši, ampak prav je, da mal trpimo, ker se prek trpljenja prečiščujemo in tudi naš lastni značaj. trpljenje sili k spremembi, ker šele po njej nastopi olajšanje. fino je, da zanaliziramo kaj pa tudi zakaj smo ga polomili, da si to oprostimo in da tega ne ponavljamo. jaz ko grem k spovedi mam občutek, da je Bog še bolj z mano in da sem z njim zares povezana. jaz po ta izgubljeni stik z njim prihajam, ko grem k spovedi in po milost, da mi pomaga, da se popravim. in tako je, da ko se zavedamo lastnega napačnega ravnanja in svojih grešnih dejanj, potem ne samo sebi, ampak tudi drugim lažje oproščamo, ker ne ravnajo vedno prav. eno je oprostit, drugo pa dovolit, da drugi še naprej serjejo po tebi. to sta dve popolnoma različni zadevi. včasih moramo postaviti mejo, da je za naprej vse ok. in če  nam en odnos nekaj pomeni, potem tudi predebateramo zadeve, kjer je stvar eskalerala. če nam ne pomeni nič, potem se ne odzivamo. jaz sicer tega ne počnem, ker vem, kako zelo to boli. če dam koga na hladno, kot sem dala kolega, ki mi je izjavil, če sem vesela, ko dobim spermo v usta. no tu sem ga pustila v tiišini dolgo dolgo časa. nekaj mesecev in potem sta se izmenjevala njegova jeza, ponovitve grdih besed in opravičevanje ter želja po nadaljnjem prijateljstvu. jaz se nisem odzivala malo pred zadnjo manijo in v času nje pa je moje srce preplavilo usmiljenje dobesedno in zdaj veliko lažje odpuščam. to je po svoje dar da to zmoreš, ampak najprej si moraš priznati in odpustiti lastno grešnost, potem se ti odpre srce še za druge. jaz sem takrat sprejela dve kolegialnosti iz strani dveh oseb, ki sta me prizadele in pretresle v  življenju. dovolj je bilo trpljenja na obeh straneh. to se mora enkrat nehat.


želim ti čim več notranjega miru in res sprejmi odpuščanje. če bi osebe, ki si jih prizadel s svojim načinom, vedele kako se žreš za to, bi ti že zdavnaj odpustile in če bi bližnji, ki so te po krivem obsodili vedeli, da so to storili, bi se ti iz srca opravičili za krivico, ki ti je bila storjena. ampak ne sekiraj se, rasteš zase, ne za druge. in Bog pozna tvojo dušo, tudi kapacitete in te skozi bolečino uči. ni samo slabo. oz. prišel boš točno tja, kamor moraš priti. ne vdaj se im mirno zaživi svoje življenje po poti, ki je samo tvoja.

in pogovor je rešitev. vesela sem, da imaš dobro psihoterapevtko,ki te uči novega  načina. vse bo o.k.

maja

[MP2011]

če bi osebe, ki si jih prizadel s svojim načinom, vedele kako se žreš za to, bi ti že zdavnaj odpustile

Hm... ne vem, če sem kdaj rekel, da sem koga prizadel...

[majč]

če bi osebe, ki si jih prizadel s svojim načinom, vedele kako se žreš za to, bi ti že zdavnaj odpustile

Hm... ne vem, če sem kdaj rekel, da sem koga prizadel...

z načinom all against absolutno prizadaneš vsakega, ki ti želi priti blizu. to, da tega ne pustiš lahko prizadane. pa recimo, da je to le moj pogled.
še to: anksiom komuniciranja pove, da je nemogoče nekomunicirati. in molk je hudičevo zgovoren.
tudi to, če ne narediš nič, ko bi moral lahko boli. oprosti projekcijo sem naredila.
ta pristop ne zaj****, ker ne naredim nič je storjeno zelo veliko.
in rekel si, da znaš biti krut. po tem sem sklepala na to,kar sem pisala, ampak sory, projekcija z moje strani na mojo situacijo.

ostani "nezmotljiv", če tako hočeš. spet moja projekcija. greh ni sam narest napake, ampak tudi opustit kar bi lahko storil dobrega.

jaz pa moram nehat pisat tu, ker sem še vedno v starem filmu in delam projekcije.


oprosti, če sem ti naredila krivico. povedala sem, kako vidim.

maja

[MP2011]

oprosti, če sem ti naredila krivico. povedala sem, kako vidim.

Nobene krivice kaj ti pa je. Zato pa je forum... 

[majč]

oprosti, če sem ti naredila krivico. povedala sem, kako vidim.

Nobene krivice kaj ti pa je. Zato pa je forum... 

pa si me mal pomiril zdele.

noro je, kar se meni dogaja. zadnje čase sem zelo v starih filmih in spet ne mmorem odklopit. res se včasih vprašam, zakaj se mi to dogaja. pa strah me je, da bi rekla še kaj, kar bi komu obrnilo želodec, ker tega res nočem.
včeraj me je neka družinska prijateljica sprovocirala, da sva se pogovarjale o starih scenarijih. on mi je pripovedovala o neki stari ljubezni in kako ji je bilo to the top in kakko se je slabo končalo. ne vem ali je naredila potem v moji zgodbi projekcijo svoje. povedala sem ji za fanta na katerega se nanaša moja omenjena pesmica. povedalaa sem ji, kako me je prizadelo in mi padlo dol, ko mi je ta fant rrekel: midva nisva prijatelja....noro res noro...ampak zaradi mene in tega koliko je meni ta oseba pomenila. potem pa je naredila to projekcijo ali pa ne projekcijo, ker ona baje zaznava energije in ve, kaj mi mora povedst, kot da je orodje od Boga, da ji je to dano. rekla je, da ta fant ne more bit men prijatelj, ker hoče več od tega, da je to razlog. in menne je to vrglo. spet mi je težko, spet sem v tem prekleto bolečem filmu. upam, da bom kmalu našla svoj mir. rekla mi je, da bom. sammo ne vem še na kak način...skratka upam, da bo kmalu bolje.

upam, da nisem naredila prehude projekcije.

še to: zadnje čase se mi dogajajo čudne zadeve. danes sem se skor scmerala, ko sem prebrala župnijski list. tam je neka prav tako maja pisala, da ima dva otroka in da je izgubila moža. pisala je o hudem križu, ki ga tozadevno nosi, da ne razume smisla, da se je to zgodilo, da pa mora bit pogumna. že ko sem delala na ZUPJS-u me je ena podobna zgodba neizmerno pretresila. jaz ne bi rada, da se kdaj zgodi kaj hudega. itak je bilo hudega v mojem življenju že too much in res težko se poberam včasih. in potem se spomnim tistega skopega stavka: "Močna si." iz katerega sem črpala moč. ampak zddaj mi to več ni dovolj. ne morem živeti le od enega stavka. zadnje čase tudi sama kar mal težko diham, ampak saj bo menda kmalu spet bolje.

maja

maja

[majč]

Hm... ne vem, če sem kdaj rekel, da sem koga prizadel...

ostani "nezmotljiv", če tako hočeš. spet moja projekcija. greh ni sam narest napake, ampak tudi opustit kar bi lahko storil dobrega.
 
[/quote]

V vsaki maši v Cerkvi se dokaj na začetku moli tole:

Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil, mnogo dobrega opustil in slabega storil...

o tem govorim MP2013.

Zdaj bom pa nehala moriti tule. dovolj je bilo.

maja

[majč]

tale sekirancija ne pelje nikamor. tudi sama sem padla v stare filme, ampak to ni prav. ker sekirancija res nikomur ne koristi.

hrib se strese, grom vse zmaje in vse se spremeni; le ljubezen še ostaja in živi do konca dni.


MP2011, imam en čudovit predlog za oba: nehajva se sekirat vsak za svoje stvari na tri, štiri, zdaj. ti reci tri, štiri, zdaj, prosim.


ti maš za iskat delo, jaz tudi in še strokovca mam za naštudirat, za kar prav ne zberem volje in moči. pa malo razmišljam tudi o zanositvi, kdaj, kako it v to. mislim, da bova imela vsaj enega otroka. mislim. skrratka nni časa, da bi se metali ob kla.

maja

[majč]

MP2011, a si v redu?

upam, da te nisem kaj zamorila. ma sploh se ne smeš sekirati. različno se vedemo, različno odzivamo na situacije, jaz sem pa impulzivna in znam izustit kake totalne neumnosti, ki jih pa tudi ni fajn poslušat.

želim ti, da se ob psihoterapevtki čim več naučiš, da ti bo potem lažje.


nikoli se ne vdaj.

jaz pa sem zadnje tri dni žalostna in me skrbi za neko meni zelo drago osebo, skratka upam, da je dobro. mora bit.


maja