socialna fobija pred dogodki

[eya]

Poskusi s kakšnimi manjšimi srečanji, na katere si/boš povabljena. Sama sem v preteklosti se še dosti bolj obremenjevala s tem in potem se prepričevala, da sem le tu pa tam šla in čeprav ni vedno izpadlo čisto tako kot sem želela, sem bila ponosna nase že zaradi tega, da sem se srečanja udeležila.
Seveda so bili neprijetni trenutki, še tudi bojo, ampak mimo tega pač ne gre... Poskusiš tako ali drugače odreagirati..sicer pa ljudje smo si različni in ne moremo biti vsi družabni in ves čas nasmejani. Če te kdo kaj vpraša, pač odgovoriš, če rabiš malo pavze-se sprehodiš ven, skratka v takšnih situacijah sem sama videla, da kljub udeležbi v v veliki meri še vedno poslušam samo sebe..

dumi; A imaš te probleme pri družinskih sreačnjih ali bolj pri službenih zadevah?

[dumi]

oj,
 
mene je splošno vsega strah kar se tiče nekih zabav, druženja. Tako daleč sem prišla, da sem se čisto izolirala in se ne udeležujem ničesar. tokrat bom šla ker je moj prostor čisto majhen in se bojim še same sebe. Hvala ti za spodbudo se bom še javila, rabim podporo, ker bi rada naredila ta korak, niti zbirat ne morem manjšo ali večjo zabavo, vse je priložnost, da premagam ta velik strah, vse je na meni.

svetujte mi še prosim, vaše izkušnje je šel kdo nekam da ga je bilo grozno strah in kako je bilo ?

lp d

[Cheaney]

Zelo različne izkušnje... na splošno, slabo funkcioniram v glasnih prostorih, npr. v klubih, to sem nazadnje poskusil dva tedna nazaj, ravno zaradi tega, da premagam odpor...in mi ni blo ok. Čeprav govorim na glas, mi hitro zmanka glasu, če se je treba dret in če je zelo glasno, me po 2h mine. Meni še ni uspelo premagat odpor do klubanja, če se prov spomnim to traja že odkar sem bil prvič na takem dogodku, pri 13.letih. 
Ravno drug teden me čaka en spoznavni žur, na placu, ki je zelo glasen...ne štekam zakaj je to dobr, ker se bo itak slišal samo najglasnejšega. Če ne grem, izpadem kot nekdo, ki ni zainteresiran za družbo, če grem in sem tiho, pa spet ni kej dost boljše.
Na koncu grem zaradi tega...

...čeprav ni vedno izpadlo čisto tako kot sem želela, sem bila ponosna nase že zaradi tega, da sem se srečanja udeležila.

Izven klubov sem ok in se mi ni problem pogovarjat, vodit pogovor... je pa strah na začetku prisoten.

[eya]

dumi kaj pa potem kakšna družinska srečanja oz. kakšni roj. dnevi, prazniki, skupne večerje?
Kaj pa tvoj partner-gre potem sam ali zaradi tega nikamor ne gresta?

Sama npr. se trudim udeleževat takšnih in drugačnih srečanj, že zaradi tega, ker se počasi začne potem vključevat v pogovor/družbo, in vsakič je prisotna manjša muka..
Seveda tu pa tam k je kakšna "ceremonija" delajo živčki, ampak se ponavadi potem izkaže, da sem ravnala pravilno.

Me pa čakajo še službene zadeve, tam pa zablokiram v veliki meri, priznam. In sem že tudi zatajila, namerno pa mi je bilo potem tako žal..čeprav sem sama v sebi bila polna dvomov in tega, da enostavno ne bi zmogla. In nevem, ker nisem imela poguma poizkusit.. Verjetno še bodo priložnosti..kako jih bom izkoristila, pa je/bo odvisno od mene...

[dumi]

oj,

evo preživela, soočila sem se z velikim strahom, šla ven v družbo na dogodek in občutek je zelo dober, ker v bistvu nisem ničesar pričakovala, samo želela sem se soočit. Res imam težave, ker sem se do sedaj izogibala in nimam neke spontanosti in sproščenosti pri komuniciranju ampak spet ni bilo tako slabo.

ja družinska srečanja, so mi včasih še bolj mučna, ker se težje sprostim. čaka me veliko dela, sedaj sem se odločila, da bom izkoristila čim več priložnosti.
eja
pozdravček

[Klipan]

Bom še jaz sem pisal. Danes je tako lep dan, kot nalašč za sprehod na bližnji vrh... in js se nikakor ne morem spravit iz stanovanja. Strah me je, da bom kje na poti srečal par/e in me bo to vznejevoljilo.

[awshup]

Tudi jaz imam fobijo pred določenimi ljudmi...ampak vseeno grem ven, upam, da bom zahajal vse pogosteje na družabne dogodke, sejme, zabavišča, potovanja, diskoteke,... Dejansko edina rešitev je, da se gre ven med ljudi in poišče rešitev ter, da se zabava. Tam je tudi velik % možnosti, da si samski najdejo par... Ne vem koliko je kdo star, ampak za vsako starost se najde družabne dogodke. Za mlade so diskoteke ipd... za starejše pa društva, tudi predavanja, potopisi, ipd. pridejo v poštev. Če ti prvič spodleti, ko greš ven, ne smeš obupati, pač pa it znova... To je eden izmed načinov in menim, da najboljši...

[Klipan]

Pol leta nazaj si napisal, da imaš punco. Nikamor ne gresta skupaj? Sodeč po tistem pisanju še nimaš 20 let? Pri tvojih letih res še ni nič izgubljeno. Tudi punco že imaš, medtem ko poznam kar nekaj takih, ki gredo že proti 30, pa še vedno nič.

[LostOneFuture]

jaz še vedno niham, imam dneve ko si upam iti do kakšne pomembne osebe in sem skoraj neverjetno sproščena, sproščeno, kot da nimam nobenih težav govorim z sosedi,   čez nekaj dni pa spet samo v hiši in kukam izza zavese, če je zrak čist da bi nesla smeti ven, da ne bo kakšnega soseda, ker nevem kaj bi rekla, aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!! včeraj ej nekdo pustu pred vrati vrečko z cotami za mejhnega otroka, očitno za sina, in zdaj nevem kdo je to dal, in bi mogla več ljudi spraševati kdo je to dal in me ful tesnoba daje. zakaj morajo ljudje to početi, a ne morejo počakati in me ujeti kje zunaj in mi takrat dati da se jim lahko zahvalim.... aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!

[bilko]

No jaz pa imam nesrečo v sreči. Oz. srečo v nesreči. Ne vem kaj. 

Moram biti na nekaterih prireditvah-zaradi službe. Na srečo pa mi ni treba javno nastopati. Tudi, ko se prireditev konča in je pogostitev, se umaknem in rajši grem pospravljat opremo, stole, itn.
Na te prireditve običajno prihajajo ljudje, ki so vsaj 2x starejši od mene. To me po drugi strani veseli, saj če je že treba s kom ("prisilno")navezat stik, je to meni precej lažje s takimi v tej starostni skupini, kot pa z mlajšimi. V mojem rangu trenutno nimam niti enega kolega ali prijatelja. Po drugi strani pa me slednje ne veseli. Hm. Ambivalentnost na kvadrat.

Drugače pa na ostale dogodke in prireditve (v življenju) ne hodim, verjetno zato, ker me večinoma nič ne zanima. Počutim se nekako, kot da to ni v moji naravi. Tudi starši nikamor ne hodijo.

[Bell]

Pozdravljeni 

Kaj mislite o odpravi fobij/e s pomočjo hipnoterapije?

Lep dan še naprej 

[Nucky]

Imam podobno težave, sicer v malce blažji obliki.. Včasih me je strah kakih družabnih dogodkov in večinoma sem tiho, če sem v družbi..