Žalost

[ARMELA]

Danes sem bila s svojima sončkoma v enem izmed shoping centrov. Šla sta na igrala, jaz pa sem ju čakala pred igralnico. Ko pristopi k meni starejša gospa in reče:"Oprostite, da motim, ampak tako zelo žalostna ste. Je kaj narobe?" Samo nemo sem jo pogledala ona pa:" v očeh imate takšno žalost, da sem morala vprašati?" Nekako sem se je rešila, saj ji nisem mogla začeti razlagati, da se že devet let po zadnjem porodu bojujem - jaz temu pravim - z rakom na duši. In ne vidim konca te agonije. Žal sem v takšnem stanju, da mi pomagajo samo še zdravila. Edina svetla točka v tej borbi so moji trije otročki, za katere že dve leti odkar nas je zapustil njihov oče in pretrgal vse stike, skrbim sama.
Kako dolgo bom še zmogla? Mesec za mesecem, teden za tednom, uro za uro, sekundo za sekundo, od znotraj pa me razžira in požira ta peklenska diagnoza?

[MP2011]

Danes sem bila s svojima sončkoma v enem izmed shoping centrov. Šla sta na igrala, jaz pa sem ju čakala pred igralnico. Ko pristopi k meni starejša gospa in reče:"Oprostite, da motim, ampak tako zelo žalostna ste. Je kaj narobe?" Samo nemo sem jo pogledala ona pa:" v očeh imate takšno žalost, da sem morala vprašati?" Nekako sem se je rešila, saj ji nisem mogla začeti razlagati, da se že devet let po zadnjem porodu bojujem - jaz temu pravim - z rakom na duši. In ne vidim konca te agonije. Žal sem v takšnem stanju, da mi pomagajo samo še zdravila. Edina svetla točka v tej borbi so moji trije otročki, za katere že dve leti odkar nas je zapustil njihov oče in pretrgal vse stike, skrbim sama.
Kako dolgo bom še zmogla? Mesec za mesecem, teden za tednom, uro za uro, sekundo za sekundo, od znotraj pa me razžira in požira ta peklenska diagnoza?

Bravo, da ne obupaš.  Tak verjetno itak nebi bil kaj prida tudi, če bi ostal (oče otrok). Itak bo pa bogi v poznejših letih. Kako pa se boriš proti depresiji? Imaš kako podporo glede otrok, koga za pogovor?

LP Matic

[Aslan]

Armella pošiljam en sočuten objem.
Sem mama 4 otrok, tudi sama zadnja leta.

Depresija je bolezen, zdravila so dobra izbira ko postane prehudo.
Življenjsko breme nas včasih postavi pred težke naloge,
otroci so naši sončki a nam poberejo veliko energije, tudi me mamice
si moramo nekje "napolniti svoje baterije".
V času depresije pozabimo kaj je veselje, smeh, radost, radovednost, zvedavost.
Telo in duša otopita.

Potrebno je ponovno prebuditi tisti del "sebe" ki je lahko vesel,
nasmejan in sproščen. Pogosto je del terapije tudi to, da
načrtno uvedeš dejavnosti, ki so te nekoč že veselile. Vzeti to kot "nalogo",
ki bo ponovno prebujala speče potenciale. Lahko so to male stvari,
drobni nasmehi ... čas zase si vzeti (kar vem je pri otrocih težko) a je zelo pomembno za nas.

Če se boš poleg zdravil odločila kdaj za psihoterapijo,
boš skupaj s terapevtom odkrivala sebe, svoja pričakovanja, vzorce razmišljanja,
nazaj prebujala svoje potenciale, odkrivala potlačena čustva in se jih učila sprejeti.
Proces, ki traja a prinaša spremembo znotraj nas samih.
Mame se pogosto poistovetimo z vlogo mame in pozabimo nase,
veliko sebe dajemo (sploh kot samohranilke) in pozabimo da nismo neizčrpen vir,
zato je zelo pomembno imeti sebe rada, znat poskrbet zase.
Psihoterapija dela na vzrokih ki so te pripeljali do depresije in jo tudi vzdržujejo.
Zdravila pa pomagajo simptome bolezni ublažiti s tem, da uravnavajo
kemično ravnovesje nevrotransmiterjev v možganih.

Pri depresiji in zdravljenju ima vpliv tudi okolje v katerem živimo.
Je spodbudno, imaš podporne osebe ali si sama za vse?

 

[ARMELA]

Sem popolnoma sama, žal so moji starši že pokojni, na srečo imam samo otroke in pa tudi dobro psihiatrinjo. Ja v oporo mi je najstarejši sin, ta mala dva pa zahtevata mene polno in tudi dobro razpoloženo. Se velikokrat pretvarjam, vendar so otroci najboljši psihologi in me prečitajo takoj. Zelo se bojijo moje ponovne hospitalizacije, saj ni nikogar, ki bi poskrbel za njih. Strah me je, zelo me je strah življenja, vsakega jutrijšnjega dne. Saj imam redne dvo tedenske ali enomesečne seanse pri moji psihiatrinji, ki je zelo razumevajoča in mi pomaga vsaj kar zadeva zdravila in pogovore. Ampak ne vem, kako dolgo bom zmogla, ampak moram...zaradi otrok.

[Toja]

Danes sem bila s svojima sončkoma v enem izmed shoping centrov. Šla sta na igrala, jaz pa sem ju čakala pred igralnico. Ko pristopi k meni starejša gospa in reče:"Oprostite, da motim, ampak tako zelo žalostna ste. Je kaj narobe?" Samo nemo sem jo pogledala ona pa:" v očeh imate takšno žalost, da sem morala vprašati?" Nekako sem se je rešila, saj ji nisem mogla začeti razlagati, da se že devet let po zadnjem porodu bojujem - jaz temu pravim - z rakom na duši. In ne vidim konca te agonije. Žal sem v takšnem stanju, da mi pomagajo samo še zdravila. Edina svetla točka v tej borbi so moji trije otročki, za katere že dve leti odkar nas je zapustil njihov oče in pretrgal vse stike, skrbim sama.
Kako dolgo bom še zmogla? Mesec za mesecem, teden za tednom, uro za uro, sekundo za sekundo, od znotraj pa me razžira in požira ta peklenska diagnoza?

ARMELA ponosna sem nate in upam, da ti bodo otroci znali vračat to, kar jim ti daješ v teh tvojih težkih trenutkih...vesela sem, da si se obrnila po strokovno pomoč in da si zadovoljna z obravnavo....
drži se in topel objem tebi in tvojim trem otročkom...

[Aslan]

Saj imam redne dvo tedenske ali enomesečne seanse pri moji psihiatrinji, ki je zelo razumevajoča in mi pomaga vsaj kar zadeva zdravila in pogovore.

To je veliko vredno!  

Koliko pa imaš stare otroke?

Morda bi se pridružila kateri od naših skupin za samopomoč?
So brezplačne, 1x na 14 dni se srečujejo.
Pogovor, nekdo te sliši, razume, sotrpini, opora, skupaj je lažje ...
Nekaterim ustrezajo tovrstne skupine, drugim ne,
velja pa probat, morda se stke kako trajno prijateljstvo,
predvsem pa tam si razumljen ker imajo udeleženci podobe izkušnje.
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66

[AsandraA]

Pozdravljena Armela,
s katerega konca SLO pa si? Mogoče bi ti lahko pomagala tako, da bi počuvala tvoje tamalčke kako uro na teden in bi si ti lahko vzela čas zase. Sprostitev v takem načinu življenja veliko pomeni.

Pozdrav, Sandra

[majč]

ARMELA, pretrresljiva zgodba...zelo, zelo držim pesti zate, da ti uspe in da ti življenje ponudi še eno možnost s človekom, na katerega se boš lahko zanesla in v težkih trenutkih tudi za kak trenutek naslonila.


ti pošiljam en močan objem. zdaj je težko, vedi pa da nobeno zlo ne traja večno, niti zelo dolgo. drži se!


maja

[klarap]

Armela, če si slučajno iz Lj ali bližnje okolice se lahko kdaj dobiva. Tudi jaz imam hčerko, ki jo pustim v igralnici sama si grem pa napolnit baterije. Se pa tudi jaz dostikrat usedem na klopco in gledam ljudi ali čez njih. Poznam to.
En velik objem pa tudi v bistvu, če nisi iz Lj se lahko dobiva z otroki, se bom pa malo vozila.
Drži se.

[klarap]

Armela, kako si?

[ARMELA]

Hvala vsem za odgovore. Kako sem? Slabo, zjutraj je tesnoba neznosna. Ampak se trudim, nekako preživim. Drugače sem iz bližine Kamnika, vendar trenutno nisem pripravljena na nova poznanstva, to zahteva preveč energije in dobre volje, ki pa je trenutno nimam. Tesnoba (sploh jutranja) me ubija.

Ampak kako čudna so ta zdravila. Jaz imam Efectin 375 mg., Lyrico 600 mg in sedaj (spet znova) Zyprexo 20 mg. In hujšam, kljub Zyprexi, nobenega apetita, samo žalost in tesnoba. Poskusno sva z zdravnico uvedli Seraquel, ki pa me je pahnil skoraj v samomor. Potem sva zopet uvedli Zyprexo. Od vseh AP je edino Zyprexa, ki jo prenašam brez stranskih učinkov.

Katere zdravilo oz. kateri AP je vam najbolj pomagal in odpravil depresivne simptome?

[bucimatej]

Pozdravljena!
S hudo depresijo sem se sama srečala kar velikokrat s krajšimi in daljšimi časovnimi obdobji. Sama sem že 25 let da AD. Od vseh mi je najbolj pomagal Efectin in Eglonyl, kar tudi sedaj jemljem. Vedno je bilo najhuje zjutraj in dopoldan proti popoldnevu pa se je vse nekako umirilo. Sem kar precej starejša od tebe in imam verjemi  z depresijo kar dolge izkušnje. V kolikor ti predpisana zdravila ne pomagajo po enem mesecu je prav, da jih z zdravnico zamenjata. Na meni so preizkusili kar precej zdravil in šele Efectin in Egloniyl sta prava za mene. Tako boš tudi ti našla pravo zdravilo s pomočjo katerega boš spet lahko zadihala s polnimi pljuči. Sama sem iz Kamnika in v kolikor želiš me lahko kontaktiraš, se usedeva in ti z veseljem povem še kaj več.
 Verjemi, da se boš spravila iz te grozne situacije. Vsaka depresija se lahko pozdravi samo čas in potrpljenje moraš imeti in seveda prava zdravila. Držim pesti za tebe!

[klarap]

Armela,če boš kdaj pripravljena mi pa kar piši na zs.

Približno vem kako se počutiš. Meni je bilo zelo hudo sploh, ko sem pogledala svojo sončico kako ji je hudo, ko me gleda vso v solzah ali brezvoljno...V nekem obdobju sploh nisem mogla prenesti njene bližine komaj sem čakala, da gre v vrtec...
No sedaj je v redu, spet se mi je vrnila ljubezen do družine, ki sem mo močno pogrešala.

Sedaj sem na efectinu 150 zjutraj.

Bucimatej me pa zanima kdaj jemlješ efectin? Meni je moja dr rekla, če bo potrebno višanje bom  150 mg zjutraj in 75 mg ob 17h pa me zanima kdaj ti jemlješ. Hvala za odgovor.

Topel objem obema

[bucimatej]

Hojla !
Efectin jemljem zjutraj 225 mg in trikrat dnevno Eglonyl. Ko sem se bolje počutila sem si kar sama ukinila Eglonyl. NAPAKA. Ko sem prišla k dr. Dernovškovi mi je rekla, da bom morala Eglonyl jemati kar daljše obdobje 3 krat dnevno saj je stabilizator razpoloženja. Sedaj sem popolnoma OK, seveda z omenjenimi zdravili.
LP

[klarap]

Hvala bucimatej za odgovor. Nisem pa vedela, da je Eglonyl stabilizator razpoloženja. Meni je psihiatrinja rekla, da je namesto pomirjevala in, ker sem imela občutek oz ni bilo tako hudo, da bi ga rabila nisem nikoli probala Eglonyla.

Armela kako si kaj?