Lepo pozdravljeni vsi...naj se vam predstavim, sem po domače Mary
sem iz dežele cvička
in letos se mi bo obrnila 30. ( nerada priznam
) Potrebujem pomoč, bolj obrazložitev...in sicer takole gre:
Od leta 2001 do 2011 sem imela vezo, ki me je 2 leti dušila in sva jo potem tudi končala...ostala sem srečno samska...se znorela, ven hodila, našla sebe...imela nekaj vez pretrpela nekaj vmes...ko sem se v 2 letih samskosti odločila, da ne maram "nbenga deca" ( rečemo dolenke ); sem začela uživat življenje res, shujšala 30 kilogramov, postala samozavestna in odšla na en posvet vmes k profesionalki, ki me je "brcnila" v rit in sem začela iskati sebe, svojo srečo...ostala sem brez službe trgovke, ki je bila podrejena, poslušala in trpela sem mobing, ampak ko so mi rekli naj odidem sem od sreče jokala
in 3 mesece uživala radosti zavoda za zaposlovanje...takrat sem se našla...5 dni po odpovedi sem padla skupaj, kar na lepem...
odpeljali so me na urgenco...ekg...kri,voda vse b.p.; edino sladkor je bil nekoliko nizek ter pritisk ( to mam pa celo življenje tako )...
drugi dan spet...občutek slabosti, vrtgolavice,...kolaps...
spet ekg, voda, kri,...vse b.p. Napotili so me na interni oddelek...najprej diagnoza sum na Sinusna tahikardija ter diabetes ( nizek sladkor )...pa smo šli po vrsti: holter ekg, kardiolog, ultrazvok srca, obremenitveni test, nagibna miza, diabetolog...vse b.p., razen nagibna miza je bila nekje na polovici ampak so jo dali pod negativno...se pravi b.p. vse!
Moja težava je pa ta, da imam močno ter pospešeno bitje srca...Sploh ko se umirim in uležem...pritisk imam še vedno nizek, sladkor je ok...Bitje srca je pa tako nadležno, da mi gre na živce to bitje...včasih imam tudi občutek, da ne morem vdihniti sploh v predelu srca ( na levi strani se pravi )...Sicer ne padam več skupaj, ker se je telo naučilo obrambe, pa tudi imam vaje, da ne padem skupaj...ne morejo mi dati zdravil zaradi stranskih učinkov in že tako nizkega tlaka...Spet me napotijo k internistu kardiologu, ki meni da je anksioznost...In da se bo fizično zdravila, da je nekje globoko v meni nekaj,čeprav sem močna karakterno, da je nekje v podzavesti to zakopano...
Zdaj pa mene zanima, so to znaki anksioznosti, ker jaz nimam napadov panike in se ničesar ne bojim, niti najmanj, sem pravi veseljak in borka...Edino če je to kaka oblika anksioznosti...Kam naj se obrnem, na koga?!
Ukvarjam se z duhovnostjo, zelo veliko. Hodim veliko, uživam v naravi, delam v domačem podjetju, je stresno - seveda da je, ampak ta stres obvladujem, uživam življenje...ampak bitje srca se še kar nadaljuje, nadležno je...
Se sprijazniti s tem ali dobiti kako potrditev da je to neka bolezen za katero obstajajo zdravila?
Mi lahko svetujete?
Hvala in srečno vsem vam! Čaroben teden!!!
