nasa in NJENE TEZAVE

[NASA]

Pozdravljeni,

Nisem čisto nova,...veliko krat sem obiskala forum vendar sem se  kar nekaj časa pripravljala da odprem novo temo in se vam predstavim.

No moja preteklost, otroštvo najstništvo in odraščanje sta najverjetneje v meni pustila sledove zaradi katerih sem sedaj v stanju kakršnem sem, .... polna strahiov, nesamozavestna, se ne cenim.....

Iscem in iscem odgovore na veliko vprašanj vendar znova in znova se najdem v istih situacijah z istimi vprašanji na planu. Torej najverjetneje nisem našla pravega odgovora ali pa nisem našla pravega načina za rešitev težave. Ne vem,...

Namreč sem v vezi že kar 20 let poročena z otorkom, diplomirala in zaposlena že od srednje šole, človek bi lahko rekel saj imaš vse!!

Imam pa velike težave, ki so se pričele že v rednji šoli, sama jih povezujem z pričetkom veze s fantom, nekateim dogodkom, smrtjo mame v srednji šoli, mojim osebnim tedanjim zmotam, ter potem odnosom v novi družini (družini moža).

Že takrat sem bila sama, morala sem precej poskrbeti sama zase,...kot otrok sem bila malo tu malo tam. Nisem imela prave vzgoje, nisem imela odnosov z očetom.

Ko pa sem si dobila fanta, s katerim sem sedaj poročena,...so se pričele težave s starši seveda mogoče upravičene vendar so bile izražene na način, ki je name vplival zelo negativno, ponižujoče. Vedno bolj sem se odmikala od ljudi, od vsega IN SAMOZANIČEVANJE SE JE ZAČELO STOPNJEVATI. Osebno imam zelo krhko samopodopo, zelo dvomim sama vase in zelo hitro verjamem da sem slaba, ničvredna,....to je začelo vplivati na moje izražanje v družbi, občutek sramu, nesamozavest, na moje reakcije ter obnašanje,... ljudi včasih nisem mogla pogledati v oči, sramujem se sama sebe,.... in še in še. Sicer poskušam le to zelo dobro prekrivati oziroma ga prekrivam kolikor ga lahko v danem trenutku.

En sam nasmeh me lahko spravi iz tira, ,....v meni se pojavi dvom da se mi smejijo da me poznajo....da so oapzili da je z mano nekaj narobe,..in ne vem kaj še.

Po drugi strani pa se sprašujem zakaj bi se mi smejali, kaj sem storila da bi se mi smejali,...saj sem v življenju poskušala delati samo dobro nič slabega,.... nikoli pila, nikoli kadila, drogirala, ponočevala,.......delala kaj slabega

Moja žalost in odup, nemir v duši so včasih kot vihar v meni,....

Včasih bi rada izginila ,.... sicer se po vseh svojih močeh trudim ostati zbrana in poskušam delati vse dobro, skrivati svoja čustva in se navzven kazati kar se da u redu in biti kar se da aktivna, skrbeti zase še posebej pa za otroka, katerega imam neizmerno rada in se z njim prav rada ukvarjam, igram, vzgajam. Sama poskušam njemu dati kar jaz nisem imela, izogibam se stvarem ki so mene bolele v otroštvu,....

Imam pa tudi velike težave v odnosu s partnerjem in njegovo družino.
Počutim se ponižana, ničvredna,......nikamor ne smem brez dovoljenja moža,...če kam želim mu to moram povedati vsaj dan prej,... s taščo pa imam občutek da upravlja z mojim življenjem in bi rada upravljala z življenjem otroka, seveda ve le ona kaj je prav kaj ne,.... tako sem dovolila na začetku ko sem bila res mlada in to se je potem dogajalo naprej...dokler nisem dobila moč in poskušala postaviti meje, kar pa ni lahko., saj je prineslo veliko težav. ,..... Moža nisem začutila na moji strani, ni mi bil v oporo, ...problem sem bila in sem jaz....

Hotela sem stran od moža da ker včasih ne zdržim pritiskov,....hotela sem zaživeti sama z otrokom,...in moram povedati da po eni strani imam moč, po drugi strani pa se bojim,....zaradi razmer, da ostanem brez denarja ali službe, v težavah,... polna sem strakov. Samote se ne bojim.

Vem da sem drugače drugačna, zelo pozitivna, vesele narave, rada bi se družila, rada delam, ustvarjam, sem aktivna pri dobrodelnih akcijah... vendar ne morem tako živeti v okolju kjer sem. Okolje me omejuje, obremenjuje, utesnjuje.

Veliko sem napisala vendar veliko si tudi ne morem napisati da nebi bila odkrita s stani....  ,....

Prosila bi za vaše mnenje, predloge, nasvete

Vsem želim lep dan

[alexx]

Dobrodošla. 

Kot si že sama ugotovila vse izhaja iz tvoje slabe samopodobe. Ta nas včasih spremlja vse življenje.
Ne vidim nobenega razloga, da bi se tako počutila. Nasprotno...služba, otrok, mož...uspešna.

Kar zadeva moža in taščo. Nujno bo treba potegniti črto. Tudi dvigniti glas ali pa se odločiti za spremembe v življenju. Vem, da je lažje reči kot narediti. Kaj pa meni tvoj otrok?
Še vedno lahko odideš in si ustvariš novo življenje. Strah pred finančnimi težavami pa je danes povsod. Tudi če bi imela samo svojo plačo. Sama se moraš odločiti kaj ti je pomembnejše. Še vedno si tudi mlada (predvidevam tam okrog 40).

Po moje bi ti pri slabi samopodobi koristila tudi kakšna psihoterapija. Ali delavnica za izboljšanje samopodobe.

[Aslan]

Kar se tiče tastov in tašč priporočam v branje:
http://www.emka.si/strupeni-tasti-in-strupene-tasce/PR/1427295,13155

Avtorica knjige je tudi avtorica odličnih knjig kot so
Strupeni starši,
Čustveno izsiljevanje,
Moški ki sovražijo ženske in ženske ki jih ljubijo.

[NASA]

Pozdravljenda e Aslan in Alexx,

Hvala vama za odgovor ter vse predloge in literaturo.

Knjige so najverjetneje zelo koristne za moj primer in jih bom prebrala. Hvala Aslan.

Moram povedati da se zelo slabo počutim ko pišem vse to, kot da izdajam nekoga ki ga imam dejansko rada in je moja družina. Sicer sem cel vikend razmišljala, kako to da sem prišla do te točke.

Na žalost sem že poskušala stvari razčiščevati s taščo in možem in na koncu tudi dvignila glas. Najprej sem mislila da delam prav,.... potem pa sem videla oziroma sem glede na posledice,.... pomislila,...... če sem sploh naredila prav. Vprašala sem se če ni  bolje oditi brez nikakšnih besed.
Čeprav sem s tem želela nekje na nek način urediti, razčistiti kaj mi ni prav in postaviti meje. Te meje niso bile sprejete, oziroma nasprotno sedaj sem pač oseba ki ne spoštuje starejših,.... in ker so me imeli radi kot otroka.
Ne vem ali je to samo psihično izživljanje, ... njaprej nekdo s teboj ravna neprimerno ,.... potem pa ti reče sem te imel rad kot lasnega otroka???

To pomsilim na ti dve dejstvi se mi kar zavrti v glavi, kot bi se mi hotelo zmešati.

 No saj ne rečem da so me  mogoče res imeli ˝radi˝, vendar to so mi izkazovali na zelo čuden način. Z avtoritativnim odnoson, kritiziranjem, utesnjevanjem,... nerazumevanjem,....kritiziranjem.

Cel viken sem razmišljala zakaj razmišlam da bi šla proč, zakaj imam takšen odnos do partnerja,.... zakaj sem se mu tako oddaljila. In spomnila sem se vseh dogodkov, ..... nerazumevanja, ...... besed,....obtoževanja, da ni bil na moji strani,.....  dejansko izdaje mami. Samo takrat ko je začuti da se mu dejanskoodmikam se je spreobrnil, najverjetneje ker je začutil strah.


Alexx, ne bojim se da bi ostala z eno plačo temveč da bi ostala brez dela, svoje plače. 

Lep pozdravček vsem

[MP2011]

Men se zdi lih obratno... tebe ne spoštujejo. Tist, da so te mel radi je pa pač manipulacija. Vzbujanje občutka krivde. Tvoj mož pa tud ni čist zdrov u glavo. Škoda, ker se ljudi ne da pelat na servis... pokvarjena roba res. Upam, da maš še koga druzga za podporo...

[Toja]

Nasa pozdravljena...

Sem prebrala vse, kar si napisala in verjamem, da ni prijetno...

Svetujem ti, da si poiščeš psihoterapevta/tko, ki te bo naučila kako postaviti meje,
kako na lep in pravilen način komunicirati ... naučila te bo, kako se pogovarjati,
s tem boš ti lažje funkcionirala, jim povedala kaj ti ni všeč in se sčasoma ZELO razbremenila.

Zavedaj se nekaj, nikogar ne moreš spremenit, lahko pa spremeniš način in s tem razbremeniš sebe...
Vedno je potrebno izhajati iz sebe...nikoli dajat vprašanja, da te potem z odgovori potolčejo,
te ponižajo...te spravijo na kolena ali ti zaprejo usta...
Npr. Zakaj je tako in tako? Dobila boš 1001 odgovor s katerim bodo krivili tebe...
Postavi takole... Jaz se čutim zelo prizadeta... jaz želim.... jaz... jaz.....


Vsekakor bi se jaz poskusila pogovorit z možem, razčistila pri sebi odnos, ker tako v sebi premlevat je težko...verjemi, da je okolici čisto prijetno...ti pa imaš težave.

Sama sem imela zelo slab odnos s svojo primarno družino ali pa oni z mano,
s terapevtko sva veliko predelali in zdaj lahko rečem, da so se kocke pozložile in
tudi odnos se je izboljšal, predvsem, pa sem dobila znanje, kako v določeni situaciji
odreagirat...

Želim ti, da poskusiš v tej smeri...veliko se da rešit...še vedno pa imaš možnost
naredit kakšen drug korak...

Drži se...

[NASA]

Živijo MP2011, hvala za odgovor, joj če nebi tako dvomila sama vase,... da bi bila bolj močna in odločna bi bilo vsekakor bolje.

Sicer že delam na sebi in sedaj obiskujem psihoterapevta. Upam da bo ugotovil kje je težava ter mi lahko pomagal. Zleo si želim.

Ne vem pa kako si še otresti občutka krivde da o tem govorim,..... govorim drugim. Večkrat mi mož pravi da ga blatim,... da ga govorim grde stvari o njem. Sama se sramujem tega,...nebi rada vendar ne vem kako si sama pomagati,.... ne vem kako bi lahko sama našla rešitve, ...kar najbolje ugotovila kje delam jaz napake in kje on, oni.
Moram povedati da imam čisto zmedo v glavi glede kaj naj bi bilo samo moje ˝teženje˝ in kaj je dejansko njihovo nepravilno ravnanje.

Živijo Toja, vem da ne morem spreminjati drugih in da ni prav da bi jih spreminjala zaradi sebe.
Ne vem kaj naj storim, ....sedaj mi je še težje ker so se odnosi tako  zaostrili.
 Absolutno se jim ne morem približati ker je bilo preveč vsega in si sama ne želim tega, in tudi zato ker jim ne zaupam,....da bi lahko bili drugačni do mene.

Sama si včasih upam sanjati da bi odšla proč in zaživela sama z otrokom. Se posvetila otroku ter živela v miru.

Ne vem pa zakaj če bi bila pred dejstvom bi me preplavil strah, in občutki krivde, odgovornosti do moža, .....da kaj sem mu storila, kakšna sem,.... Grozni občutki.

Hvala za vse odogovore,  informaije in predloge.

Lep dan še naprej vsem.....  

[MP2011]

Gotovo nisi popolna, ampak kot vidim rešuješ zadeve. Upam, da se ti bo vsaj mož pridružil...

[AsandraA]

Pozdravljena NASA,
preberi si Čustveno izsiljevanje, avtorice, ki ti jo je navedla Aslan. Počasi, počasi jo beri. Meni se je mozaik ob tej knjigi sestavil. Od tistih tednov drugače živim, ker se tudi zavedam en kup stvari, ki sem jih počela tudi sama s seboj.

Pozdrav, Sandra

[NASA]

Pozdravljeni,

Hvala za vse nasvete. Lepo je ko vidiš da obstajajo ljudje ki ti prisluhnejo, berejo tvoje zapise, težave,...in si vzamejo čas ... ti dajejo nasvete in te potolažijo  :rozicodam

Knjige že imam in jih berem sicer sem začela z branjem knjige strupeni starši, ker je bila prva ki sem jo dobila.

Odločila sem nekako zadeve reševati pri sebi.

Na žalost traja vse to že kar 15 let, .........vedno sem bila tiho ker sem verjela da sem vse jaz kriva, .....vsi so pametni samo jas sem lahko v zmoti,.....in sem samo sebe zatirala, poniževala, omejevala zaradi drugih,... zgubljala samospoštovanje in se tako začela tudi tako obnašati. Hodila in mogoče še hodim včasih z povešeno glavo navzdol, ljudi ne morem pogleati v obraz včasih,... ne vem kako sem prišla do te točke. Sama sebe sem se sramovala, nisem pozdravljala ljudi ker se nisem počutila v redu.
 

Vendar sem bila vedno pozitivna in verjela da bo nekoč bolje in to tudi bo

Pozdravček vsem in lep dan vam želim   

[AsandraA]

Ok, ne bom se spuščala v to kako kakšno stvar vidiš in razumeš. Ne dojemam te kot pozitivno osebo, če napišeš, da te je strah, koliko časa boš imela plačo (v odgovoru Alexx). S strahovi v sebi in dopuščanjem, da te strahujejo, je po mojem dojemanju nemogoče biti pozitiven.

Poskusi brati te knjige počasi in dopusti, da se ti odgovori izoblikujejo v tebi.

Pozdrav, Sandra

[NASA]

Živijo AsandraA,

Res je sem polna strahov, ...to je res. .... vendar upam, verjamem da bo nekoč bolje
Milila sem na to, kako gledam v prihodnost, ...


Hotela sem povedati da poskušam kljub vsemu misliti v pozitivno smer kolikor lahko, ... upam da bom rešila stvari in da bo bolje.

Drugače pa rada kaj napišem da mi je bolje, da se ne počutim sama... očitno pa ne na pravi način 

[NASA]

Pozdravljeni,

Jaz se opravičujem za moj način pisanja in,.... seveda je zelo nerazumljiv, ker vam nisem napisala vsega.
Mislim da sem vam dolžna napisati če že pišem na forumu.
Jaz delam v družinskem podjetju, pri možu že 15 let od smrti mame ko sem pač morala sama poskrbeti zase in sestro. Zato se bojim za službo. Poleg tega iščem novo službo.
Strahovi so posledica odnosov, okolice ki vpliva name, vsaj upam in mislim tako. V teh 15 letih sem bila skoraj 20 ur na dan vedno v istih krogih ljudi, delo dom dopust.

Drugače berem knjige, kot sem že povedala strupeni starši, vidim pa dejanso stanje povezano z družino h kateri sem se poročila.
Rada bi pa vedela  eno stvar. Včeraj ko sem brala, so me preplavili močni neprijetni občutki, kot bi zgubila moči v rokah. Zelo globoko sem občutila neprijetne občutke, zavrteli so se mi določeni prizori dogodki in začutila sem bolečino v prsih, ter se mi je zavrtelo v glavi včasih mi je naredilo kar slabo ali pa mi je šlo na jok.
Najverjetno je to normalno vendar samo vprašam da si bom pojasnila stvari - kako občutijo drugi, izkušnje ter kaj to pomeni. Ali je to soočanje z realnostjo in bo to dobro vplivalo name ali bi morla pri tem še kaj narediti sama.

Hvala za vse

LP



 

[MP2011]

Pr men je soočanje na začetku neprijetno. "Lažje" je ignorirati probleme. Lahko pa potencialno potem izboljšaš stvari. Kako ne vem, ker je tudi od drugih odvisno. 

[MP2011]

Jaz se opravičujem za moj način pisanja in,.... seveda je zelo nerazumljiv, ker vam nisem napisala vsega.
Mislim da sem vam dolžna napisati če že pišem na forumu.

Pišeš čist v redu, ne opravičuj se... dej veš kašne blodnje mamo kle gor. 

[AsandraA]

Draga nasa,
vse je OK. Fino je, da napišeš kako se počutiš, fino je, da napišeš, kako dojameš, doživiš knjigo, stavek, svoje očutke ob tem, fino je, da spregovoriš o tem. To se mi zdi najpomembnejše. In nikomur se ti o tem ni potrebno opravičevati. To je tvoja pravica, da tako čutiš, da tako napišeš. Nihče izmed nas ti je nima pravice jemati in kot sem zasledila, ti je ne jemlje. Zato ni nobene potrebe, da se opravičuješ .

Ko sprašuješ po občutkih drugih ob prebiranju knjig, drugih izkušenj ti povem, da so dostikrat moji občutki taki, da knjigo zaprem, prekolnem po dolgem in počez vse, kaj mi je sploh treba tega vidika. In tudi ti občutki so OK. Odgrinjanje MEGLE, o kateri avtorici Čustenega izsiljevanja govorita, je po mojem doživetju ena izmed najbolj krutih spoznanj mojega življenja. Kot da bi trgala povoj iz delno zagnojene kraste na rani. Boli, boli, boli, prav svinjsko boli in ta bolečina se je razlezla potem po vsem telesu. OK je tako. Ker, ko začne rana kljuvati in se sušiti na zraku, je znak, da se celi.

Vidiš, tudi jaz napišem nerazumljivo morda. Meni je razumljivo in nikomur se ne bom opravičevala za svoje misli in svoje doživljanje. Moje je.

Nisem želela nič slabega s svojo včerajšnjo mislijo, kako te vidim in razumem jaz in želim verjeti, da si v dobrem tudi sprejela. Ko sem danes še enkrat prebrala svoje stavke, sem jih doživela kot krute. Sorry, mišljeni so bili kot: meglo stran.

Verjamem in vem, da je razbijanje na prafaktorje naše trenutno življenje kruta zadeva. Je pa fino, ko jo potem odgovorno na novo sestaviš. ostikrat je neprimerno lepša kot prej.

Vse dobro ti želim,

Sandra

[NASA]

Zdravo,

Nič nisem zamerila AsandraA, ...vsak odgovr je dobrodošel,....še posebej če ni da mizmišljati. Seveda moram priznat da me je presenteil,....a je tudi nekaj resnice v tem.

MP2011, vsekakor, ...ne ne bom odnehala čeprav boli in me včaih oblije jo stavki vknjigi..... z mrzlo vodo,...verjamem da je za nekaj dobrega.

Joj če bi le razumela določene stvari, in si ne pustila da se me stvari tako dotaknejo me tako uničijo.

Včeraj sem prišla na dogodek ko sem postala panična, zgubila moč, živčna in hkrati me je sesulo.
Namreč sem šla domou k očetu ker me je nekaj rabil,...sicer možu očitno tega nisem povedal oziroma mu nisem povedala tudi da otrok nima dejavnosti popoldne ...in ko sem poklicala da sem doma pri očetu me je obsu z očitki, zmerjal me je da nisem zaupanja vredna da prikrivam stvari da sem nezaupljiv človek,.....jaz sem bila še tam, najprej sem ga poskušala umiriti ter se mu zagovarjala, potem pa me je prijela  panika na hitro brez nikaršne razlage sem pobrala stvari otorka in z drthtečim telesom, panična brez moči šla takoj domou. Sicer sem ga poklicala inmu rekla d kaj hoče, da o čem govori,....

Ko sem prišla domou sem samo skuhala otroku večerjo in  šla  v posteljo ker sem bila čisto brez energije , moči... ponoči pa nisem in nisem mogla spati.

Razmišljam kako bi odšla proč,...iščem reitve kako in kaj.

Lep petek vsem.

[AsandraA]

Draga nasa,
moja izkušnja je taka, da se je treba najprej začeti postavljati. Ob tem se potem začnejo zrcaliti rešitve. Čutim te polno strahu in morda obtoževanj sebe. Spokati in oditi danes, bi najbrž pomenilo, da bežiš in nekam prideš še bolj prestrašena.

Odkrivanje megle - živeti resnico, razumem, da sogovornikom in soljudem ne dopustim več, da bi me lahko imeli pod nadzorom in bi imeli priliko vsak moj korak pretehtati, če sem ga storila po njihovem prav. Kaj počnem je moja odgovornost in to tudi odgovorno počnem. Kako moje početje doživijo drugi, je to njihova odgovornost.

Bom poskusila napisati, kako sem jaz doživela tvojo pripoved o dogodku. Mož te je naučil, da je obisk očeta potrebno skriti. Tako potem narediš in ves čas te je strah, da te ne bi odkril. S tem strahom na nek način tudi sporočaš, da si nekaj prikrila. In hop, ima te. Seveda so potem njegova obtoževanja čisto realna navzven. Le zavedata se ne, da te je "naučil" takega delovanja in ga zdaj skupaj furata. Tako kot nas vse učijo nemoči. Pa nismo nemočni.

Premisli, ali si naslednjič, ko boš šla k očetu to pripravljena tudi možu sporočiti. recimo: ne skrvi za naju, prideva pozneje, se bova oglasila še pri očetu. Povabil naju je npr. na palačinke. 

Tako jaz razumem in čutim odkrivanje megle.

Verjemi vase,

Sandra

[zelvica999]

Ojla Nasa,

posiljam ti en virtualen ampak iskren objem. Super, da imas take obcutke ob branju knjige, ker tako ves, kje so kriticne tocke. Ne glej nase kot na sibko in nemocno osebo, ker to nisi. Si pa zelo empaticno in nezno bitje, ob sebi imas pa najbrz ljudi, ki to niso in se po opisu sodec izzivljajo nad tabo. Mislim, da si z objavami na forumu naredila prvi in najvecji korak na poti do odkrivanja moci v sebi. Recimo, da sva si podobni, oz. jaz sem imela prej tak pogled nase kot ga imas ti zdaj nase. Nic ni narobe s tem, ce si obcutljiva in ce se te vse dotakne, prej bi rekla, da je tvoje zaznavanje te lastnosti napacna. Pomisli, kje imas prednosti zaradi teh lastnosti - (ugibam, ampak mislim, da imam prav, ce ne me prosim popravi) znas poslusati ljudi, rada pomagas, zacutis, kako cutijo drugi, itd... To vse so lahko zelo pozitivne lastnosti, ce jih tako dojemas. Verjamem, da ti bo uspelo.

Drzi se  

[NASA]

Pozdraljene,

Sem v službi tako da nimam veliko časa, na hitro napišem in pošljem vedno tekst poln napak naprej 

Hvala vam res hvala za odgovore.

Ja res je prav si začutila zelvica999. Zelo čutim ljudi vsako spremebo, rada pomagam,....prisluhnem in poskušam po najboljših močeh pmagati, ...in vendar ne znam živeti svojega življenja, ..polna sem strahov in odvisna od potrditve ljudi.

Saj to ne smatram za mojo slabost, mogoče le občutljivost, ....vendar dvomim v sebe, svoje sposobnosti,...

Ja AsandraA, prav to je težava, ...če me spomin ne vara, sem  mu povedala da so pač pri nas počitnice in da ima otrok dejanost drugi teden, nisem mu pa povedala za očeta zato pa sem ga tudi poklicala ko je končal službo da mu povem da sem se zadržala pri njem.
Vendar ali je potrebno vse to? Ali sem res dolžna vsak moj premik opravičevati?
Jaz tega nisem nikoli zahtevala od nikogar, sem vprašala če me je zanimalo in če je bilo vse v redu, seveda v mejah normale nisem nikoli tako delal s človekom. Zakaj bi mu tako težila če je šel k svojcem,... ali če se je zadržal na delu, ...šel do prijatelja?
Vedno ve kam grem in če pač se zgodi kdaj kaj takega je ogenj v hiši.
Sicer bom poskušala biti še bolj jasna in mu večkrat povedati vendar mislim da ni v tem rešitev.
Mogoče sem v zmoti, ne vem...?

Hvala vsem še enkrat in tudi jaz vam pošiljam en velik objem!!