NOVA TUKAJ GOR IN POTREBUJEM NUJNO POMOČ USMILITE SE ME

[RUBY23]

 
LEP POZDRAV SEM NOVA TUKAJ GOR IN IMAM VELIKO TEŽAVO
STARA SEM 27let pred 2,5 leti sem zbolela za paničnimi napadi oz anksioznostjo, strahovi so bili ze prisotni celo zivljenje vendar v meji normale, nato so izbruhnili v katastrofo, zdravili so me z paroxatom 30 mg in kventiaks za spanje, uvajalni ucinki so bili zelo hudi mpak po mesecu in pol sem ozdravela ( SAJ TAKO SEM MISLILA) januarja sem začela zmanjševati zelo počasi add-je in sem do poletja prišla na 0, vsa vesela, vse je bilo ok.... dokler pred slabim mesecm nisem dozivela stresne situacije in se mi je po božiču, pojavil skoraj panični napad nato pa spet strah pred strahom, občutki praznine in strahu, nemogoči in grozni panični pa ne tako samo prvi je bil skoraj, STRAH ME JE DA SEM BREZUPEN PRIMER, ZAKAJ SEM ZOPET TAKO UBOGA??? SIGURNO BOM ZOPET POTREBOVALA AD-JE, A JIH BOM POTREBOVALA CELO ŽIVLJENJE??? VEČINO DNEVA SEM OK AMPAK KO PRIDE STRAH IN NEGATIVNE MISLI SE MI VSE PODRE, SPIM LAHKO SAMO Z KVENTIAKSOM. prosim svetujte mi lepo vas prosim ker mi je zelo hudo, ceu dan jokam in nimam več upanja vedno sem bila dobro dekle vsem pomagala, KAJ BOM PRI VSAKEM STRESU ZOPET PADLA V TO. POVEJTE MI ALI SE JE KOMU VRNILO TO KAKOR MENI ALI PA SEM REDKOST, BOM POTREBOVALA CELO ŽIVLJENJE ADJE? Lepo prosim in iz srca hvala vsakemu ki si bo vzel čas zame in mi napisal tukaj svoje mnenje HVALA

[MP2011]

Nisi brezupen primer. To je trdovratna bolezen; pri večini je tako. Pa kaj, če boš dalj časa na AD-jih. Pač si izberi takšne, ki ti ne povzročajo nekih hudih stranskih učinkov. Enkrat si se že pobrala, torej zmoreš spet. Si obiskovala kakšno psihoterapijo? Imaš kakšno podporo, nekoga, ki bi te poslušal?

LP Matic

[Silvo Malek]

Gotovo boš dobila bolj merodajne odgovore, kot bo moj!
 Nismo vsi enako odporni na stres, in še to je, da je vsaj po moje stres, ki prizadene s stranskimi učinki, težje prebavljiv. Tu mislim na izgubo ljubljene osebe, staršev, šele potem pride izguba službe ali študijski neuspeh.
 Ker dokler se lahko komu zaupaš sredi panike, stvar postane toliko znosna, da se do obiska zdravnika ali psihoterapevta nekako vzdrži! Vsaj to vedi, da je, da smo z občutki sočutja s tabo, gotovo dobiš kak bolj žensko-doživet odgovor, ki te bo vsaj do torej pomiril, bolje mičkeno zmanjšal notramji pritisk!
 čim bolj znosno noč!

[marina]

seveda nisi edina...tudi sama se borim s tem že leta...pa sem tretjič na adju...in verjetno bom morala ostati na njih.
pa kaj? tudi drugi jemljejo terapijo za marsikaj.
Važno je, da lahko funkcioniram, ker biti neprestano tako, kot vemo da zna biti, ni vzdržno.
vse dobro

[RUBY23]

HVALA MATIC
Obiskovala sem psihologa, vendar nisem bila zadooljna z njim, nc ni delal na meni glede vedenjske terapije, samo to kaj je bilo v otrostvu in tako in tako, da sm sla bolj zivcna od njega kot sem prisla, zdaj pa morem spet do psihiatra sigurno da mi nove uvede in psihologa si sigurn morm tudi najti

[RUBY23]

pa mislite ,da se mi bo stanje izboljšalo ali naj počakam malo ali raje grem čimprej k zdravniku???

[Lost]

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1202&Itemid=1

[DesertRose]

Ne čakaj, takoj nazaj....

[bikica66]

Vsak dan,ko ne ukrepaš je izgubljen dan in trpljenje se lahko samo še stopnjuje !

Ukrepaj čimprej 

[RUBY23]

marinca kako je pa bila tvoja pot glede 3krat na ad je bilo drugic tezje it na ad ali lazje, tega se najbolj bojim kako bom se spet uvajala

[marina]

mi je bilo težje, ampak glej, morda bo s tabo drugače, brez težav...Jaz sem bila po porodu, verjetno so hormoni delali po svoje.
Vem kako ti je in kako se počutiš, in da težko to poveš komu,ki ni doživel tega.
Samo pojdi k zdravniku in povej, pa bosta našla rešitev 

[RUBY23]

HVALA VAM VSEM, danes je malo bolje a morem čakati do 13tega ker je psihiater na dopustu, bom pa tudi te dni iskala psihologa po možnosti ki ni plačljiv, kaj pa SKUPINA ZA SAMOPOMOČ, bi mi to pomagalo? V ponedeljek bi šla na Celjsko, ampak nevem če lahko sploh pridem ne najavljena??? KAKO to pri njih sploh poteka tudi ne vem?

[Toja]

Pozdravljena Ruby...

Najprej ti bom napisala "ne obupaj"...
Ne išči psihologa, temveč poišči psihoterapevta, kajti med njima je razlika...
zgoraj ti je Lost dal link in si ga preberi, da boš prepoznala razliko med delom psihologa
in delom psihoterapevta...delo psihologa že poznaš.
Žal boš težko našla samoplačniškega, kajti le teh je zelo malo in tudi čakalne dobe ter
terapije so na dolgi rok, ti pa rabiš ZDAJ in TAKOJ...

Glede skupine za samopomoč v Celju...ne ni se ti potrebno prijavit,
lahko prideš kadarkoli.
Skupina poteka tako, da si med sabo podelite težave in izmenjate mnenja,
ni pa to strokovna skupina, kljub temu pa ogromno pripomore.

Skupina je v ponedeljek 6.1. 2014 ob 18h v ZZV Celje...

Pogumno in pot pod noge...

[RUBY23]

TOJA NAJLEPŠA TI HVALA RES OD SRCA

[RUBY23]

vem kaj je razlika, psihiatr imam 13tega januarja, do takrat bom pa skušala zdržat, šla bom tudi na skupino edini problem je najti psihologa ki ne bo tako drag in daleč, če slučajno kdo ve za kakšnega, ki je dober v CELJU ALI KRŠKEM bi bila vesela, če mi posreduje kontakt

[Toja]

Ruby...ne išči psihologa...išči psihoterapevta...

Priporočam ti:

http://www.psihoterapija-voglar.si/

Morda ti bo tole kaj pomagalo:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,17258.0.html

[RUBY23]

  HVALA VSM ŠE ENKRAT
Danes sm dolgo spala, če nebi imela kventiaksa nevem kako bi bilo, zbudila sem se z strahom pred dnevom, kako bo, ali bo hudo...itd na mojo srečo se je dan vredu odvijal, ker sem se zelo zaposlila, nato sem popoldan pozno povabila mamo v kino( samo da nisem doma in da nimam časa razmišljat o različnim strahovim) in v kinu me je stisnilo, kot panični napad iz nule ampak brez razbijanja srca in teske tesnobe, nato pa razočaranje in strah da bom mogoce znorela, zakaj ceu dan vredu in potem brz razloga od nikoder, rahlo me je drzalo kaksno urco, se pravi strah zardi ponovne anksioznosti in mislim da se kar potihem upam, da bom zmogla brez tablet, ker me enkrat na dan rukne samo, seveda brez kventiaka nebi bilo tako, noči bi bile hude in bala bi se it spat kot sem se pred dvemi leti... sedaj zvečer sem pa zopet ok, mislim res ni čudno da je psiha tako malo raziskana če pa je tako komplicirana, počutim se kot da jaz in moja duša trenutno nista povezana, in vidim da kemija v možganih ni ok, ampak kot sem rekla upam na tiho da bi se to samo od sebe uredilo, ker se ni poslabšalo kot se je pred 2 leti, seveda sem zdaj bolj informirana in bolj vem kaj se z mano dogaja. AMPAK A BO TO VEDNO V MOJEMU ŽIVLJENJU KO BO PRIŠEL KAKŠEN STRES VEČJI? RES NIMAM BESED, ČE BI BILA DEPRESIVNA BI VEDELA OK TAKO PAČ JE, ČE BI IMELA BIPOLARNO ALI ŠHIZOFRENIJO TUDI( seveda vse je ne prijetno) AMPAK JAZ IMAM ANKSIOZNOST IN NEVEM ZAKAJ, VEM SAMO DA JE ZOPET PRIŠLA OD STRESA, SAJ SEM PREJ DOBILA ŠE KAKŠEN PANIČNI VENDAR SE GA NISEM VEC USTRAŠLA, KER SEM VEDLA OK NČ TI N BO, ZDAJ JIH PA NI AMPAK JE TISTA HUDA ANKSA NA TRENUTKE KOT JE BILA PRED DVEMI LETI KO SEM ZAČELA Z AD-JI( STRANSKI UČINKI).. Pardon ker sem se tako razpisala ampak edino tukaj mi je lažje med vami, rada vas imam vse in vsi ste zame življenski borci in veliki vzorniki in heroji

[mamica1]

Ruby, saj nekaj sva že govorile v klepetu, sem pa opazila, da sva iz istega okoliša, če želiš se lahko skupj opogumiva in greva na skupino. Javi mi na zs ali pridi kaj na klepet.
Pa srečno 

[RUBY23]

PROSIM POMOČ
Pri meni je vedno huje včeraj dobila asentro 50mg, pojedla sem 1 četrtinko ne upam na polno naenkrat, a ceu dAN SEM OBSEDENA Z MISLIMI ALI BOM ŠE OK IN POMIRJEVAL NE SMEM A VEM DA BI MI LAHKO POMAGALI AMPAK MENI POMAGA SAMO XANAX 0.5 IN ME JE STRAH DA SE GA BOM NAVLEKLA CE GA BOM VSAK DAN, OD JUTRA DO VECERA SAMO GOVORIM ALI BOM DOBRA IN MISLIM NA TO DOBILA SEM PSIHOLOGA JUTRI GA MAM,TERAPEVTA BOM KO BOM BILA FINANCNO ZMOZNA, CEU DAN MRAVLJINCI NABIJANJE SRCA IN UTRUJENE MISLI OD TOLIKO MISELNEJA VEDNO O ISTIH STVAREH, A BOM SE KDAJ SPET NORMALNA, XANAX VZAMEM ENKRAT NA DAN AMPAK TO NE BO OK CE BOM VSAK DAN, KER SEM GA ZE VCASIH OBCASNO ZA IZI ANKSO KAKSNO 0.25 NA 3 DNI, prosim povejte kaj spodbujevalnega tudi nevem kako naj mislim na kaj drugega

[trzinka]

Ruby, da te pomirim, vse bo v redu. Sem dala skozi te grozote in se zmazala ven.
Toplo ti priporočam , da začneš s četrtinko tabletke prvi teden, drugi teden zvišaj spet za četrtinko, pa spet naslednji teden in spet, dokler ne prideš do cele. Vzeti moraš vsak dan, ne pozabi in vedno redno. Pomirjevalo vzemi zdaj, ko je najhuje, ko boš bolje ga boš zmanjševala in ga ne boš več potrebovala. Kar tako ne postaneš odvisen od njega, ampak če ga jemlješ vsak dan po tri tabletke in po določenem času telo zahteva vedno več. Jaz sem jemala štiri mesece po 2 tabletki Lexaurina, ki je močnejši od Helexa in Xanaxa in sem že začutila odvisnost. Ker pa sem realna, sem začela tudi sama zmanjševati in mi ni bilo težko, ker sem se z ADjem že postavila kolikor toliko na noge (to je bilo pet let nazaj).
Še vedno jemljem AD, ker imam močno anksioznost diagnosticirano, s tem da sem imela panične napade, panično motnjo in posledično sem padla tudi v depresijo.
Predvsem ti priporočam, da upoštevaš Tojin nasvet in si poiščeš dobrega psihoterapevta s katerim bosta dala skozi kognitivno vedenjsko terapijo. Učinek zdravil in terapij se poznata šele po naših spremembah v življenju. Tabletke in terapije niso čudežne zadeve, ampak so naši možgani tisti , ki nam narekujejo. Če delamo na sebi, se zavedamo napačnih miselnih vzorcev, jih spremenimo (kar je lahko večletno delo) bomo prišli do cilja, do pozitivnega odnosa s samim s seboj. Šele takrat bomo mirni in zadovoljni. MOraš se zavedati, da je strah neracionalen trenutno je pa vse življenje prisoten in znati ga moramo krotiti. Trenutno ta nadzoruje tebe in ne obratno.
Stranski učinki so pač nekaj kar je treba preživet, ne delujejo pa zdravila enako na vsakega, ker je vsak individum. Jaz sem imela vse stranske učinke in sem preživela, sicer sem odštevala dneve kdaj bodo zdravila prijela, kdaj bo konec bolečine in muke...vzdržala sem .
Štiri leta sem delala na sebi, res garala in se lotila lahko rečem težkih projektov v svojem življenju. Sedaj lahko diham svobodno, uspela sem, vendar še vedno delam na sebi....ko misliš, da si enkrat bolje ne smeš odnehat mislit nase, ampak se moraš negovati naprej.

Pogum in vse dobro