Pozdravljeni,
zadnje čase sem spet malo na tem forumu:-)
Zadnje par mesecev imam malo težje obdobje.dosti paničnih,anksioznost,deprija,...(bruhanje,tresenje,nespane,vse živo:-) vse sem prebrodila in sem vesela zato in upam da imam sedaj več znanja kar se tiče vseh teh napadov tesnob in tako.Probala sem par stvari kot je hoja,telovadba,prehrana redna,pogovor,kognitivno vedenjska terapije,psihoterapija,...vse te stvari so mi pomagale čez tole obdobje,ki pa še ni čisto zaključeno!
namreč vse se mi zdi se je začelo ko sem menjala tablete paroxat.imela sem jih prej 7 let in je bilo kar znosno,najbolj poleg tablet pa mi je pomagala psihoterapija vsak teden(seveda samoplačniško).Ko pa sem pred parimi meseci menjala tablete in s fantom sva se hotela preseliti v hišo vendar se potem nisva kar mi je zdej čisto vredu (hiša je bila prevelika).tablete sem pa menjala zaradi tega ker na paroksatu nesmeš zanosit kar imam v prihodnjem plan.Mislite da so mi lahko tableti povzročili tok dolgotrajne težave.Saj se ne spomnim da bi kdaj 4 mesece skupaj imela tako slabo počutje res slabo čeprav sso bili umes tudi dobri trenutki počutja.
Službe nimam ker ko sem dobila v službi panični napad sem odnehhala in odšla domov z groznimi napadi.Tako da služba mi predstavlja strah nevem zakaj.Namreč sem kozmetičarka in frizerka in delam že dve leti na fuš
to pa mi kar gre nikoli ne prestavljam strank in sem pridna in delovna.strank imam že kar nekja.no to lahko delam ko pa si omislim redno 8urno službo me pa zvije.kaj bom če....
drugi strah pa je nosečnost.moj fant bo star 35 let in se mi zdi oz. vem da si že zelo želi otroka.mene pa je tako zuelo strah mojega počutja in napadov da si ne upam zanosit!!! nevem še kako bom rešila te stvari in izgubila tere sama sebe prepričala da sem zmožna vse to.
Ozadnje zgodbe pa je vrjetno moja mami ker ima šizofrenijo in sem bila zelo prestrašen otrok tako rekoč bolj brez staršev oziroma sem bila jast njima starš,bolj kot onadva meni.ne zamerim jima sta pač naredila in vzgojila tako kot sta znala.Tako da mislim da moj strah izvira iz tega da bom jst tako zn orela kot je moja mami.
jojj sm se razpisala:-)
še to sem želela prašat zadnje čase imam dosti vsiljivih misli...probam se res prepričat da so to samo neprijetne misli in da se nebojo uresničle in mi samo nagajajo.več jim pozornosti dajem bolj so močne.Se trudim imate tudi vi težave s tem?
in še to dosti mi po glavi hodijo tudi te neprijetne misli če mi kdo umre in kaj bom potem kako bom to preživela,kaj bo ko bomo vsi umrli,samo smrt smrt smrt mi hodi po buči in kok se staramo in bomo kmalu umrli kok je to zoprna reč!!!
lepo se imejte lahko bi še kar pisala :-)
