Dragi Poni,
Nevenka vraca pozdrave in bi zelo rada spoznala tebe in Ursko. Malo je sicer plasna ampak ko se navadi na nekoga, je zelo zgovorna in ljubezniva.
Najljubse barve nimam, sem pa v zadnjem obdobju sla cez ves spekter barv

Siva mi je najbolj zoprna. Ceprav sem se pred jemanjem zdravil oblacila samo se v take tezke barve. brezbarvno sivo, neskoncno crno in obupno rjavo. No, pa se v en daljsi pulover, ki je pisan, ker je ena redkih stvari, ki so mi zdaj prav.
Vcasih se pocutim kot svetlo modra, samo mislim da to ni moja barva. Sem bolj nezna. Npr kot nezno roza. Ceprav se vcasih obnasam kot temno modra ali pa crna.
Lepo pravljico si objavil Poni, hvala.

Si tudi ti mene spomnil na nek dogodek.
Bila sem se majhna, stara okrog 4 ali pa 5. Enkrat sta oba starsa delala ves dan, tako da sta me pustila pri stricu in teti. Bil je vecer in z mami sva se ulegli na spodnji pograd, kjer naj bi jaz prespala. Mi je obljubila, da bo z mano prespala tu in da me bo cohala po hrbtu vso noc (do sestrinega rojstva me je cohala po hrbtu, dokler nisem zaspala). Zbudila sem se kako uro ali dve kasneje in opazila da je ni. Bila je tema in vsi so ze spali, jaz sem se pa bala, tako sem se bala... Bala sem se kogarkoli zbuditi, da ne bi bili jezni name. Jokala sem in poskusala zaspati, razmisljala o vsem mogocem... Pocutila sem se izdano, osamljeno in prestraseno. Spet nista drzala obljube. Sem nehala stet. Bila sem sama s sabo, poskusila preziveti noc.. Vse je tako cudno disalo, les od pograda, kovter, povster.... Po neznanem in po tujem. Pa sama sem bila. Nisem si upala gledati cez okno, kaj ce se pojavi kaksna strasna senca, okrvavljena glava ali kaj podobnega... Pokrila sem se cez glavo. Niti en lasek ni ven kukal, ker bi me lahko vzela posast, ce bi me videla. Tako sem bila varna. Nastopil je nov problem - kar naprej sem morala menjati polozaje, kako naj to izvedem, ne da bi kaksen del mene pokukal izpod kovtra?
Zakaj se mi je zlagala?
Koliko casa ju se ne bo?
Slabo mi je...
Zacelo se je daniti. Koncno...Odleglo mi je in nato sem zaspala. Za nekaj uric.... Zbudila sem se cisto povozena in brez apetita.Pa brez starsev. Goveja juha, ki jo je skuhala teta, mi je smrdela... Tisti dan sem se zalotila, kako sem zacela naglas pozirat slino. Nekam tezko je sla dol...
Veckrat sem kje prespala. Ko smo ziveli se v centru, so me zjutraj pustili pri sosedih. Ampak njih sem bila navajena, pa se njihov najmlajsi je bil super in imel me je zelo rad. Vcasih sva gledala Bruca Leeja in on mi je govoril o tem, da bi tudi sam rad znal karate. vcasih sta me pustila pri spodnji sosedi. Bila je dokaj mlada, zivela je sama. Vsaka minuta pri njej me je spravljala v obup. Enkrat je cuvala tudi svojo necakinjo, malo mlajso od mene. Enkrat je zazvonil telefon in bila sem sigurna, da so moji starsi in da sporocajo, da bodo prisli. Nope. Starsi od necakinje. Pa se prej so prisli po njo. Jaz sem pa sedela tam na stolu, pasla dolgcas in poslusala tisino.
Ta soseda me je enkrat tudi tusirala. Ni vedela, da se bojim vode in kar naenkrat mi je voda zalivala lase, obraz, tekla mi je v oci, usesa, nos, nisem mogla dihat... Drla sem se kot nora

sele potem, ko sem bila suha mi je rekla, da ni vedela, da ne me ne sme po obrazu zalivat. a halooo, ce sem se jokala
Bratranec in sestricna sta vedela, kaj maram in cesa ne. Zato so me peljali tusirat k njima. Z brisacko sta mi pokrila oci in me za lonckom zalivala.
Enkrat sem po nesreci razpolovila njuno gumijasto zabo. Tako sem se prestrasila, da sem se kar tresla... Pa sploh si nisem upala povedat. Sta potem odkrila in bila zelo jezna name. Pa res nisem zanalasc.
To je zaenkrat to... Drugic se kaj vec napisem.
A je to normalno, da se mi zelvica tako smili? Ko sem zdaj podozivljala te dogodke bi jo najraje objela in sploh ne bi sla stran od nje.