Osebnostna motnja izogibanja

[AniMe]

tuco hvala za informacijo

[volkulja]

Tudi jaz mislim, da imam to motnjo.   

Drugače pa se mi ne pokaže link od cobissa. A lahko kdo tuki napiše, za katero knjigo gre, ker me zanima pa bi jo šla iskat.

[Poni]

Meni se prikaže takole obvestilo


Napaka.

Prišlo je do prekinitve oziroma napake, prosimo, da se ponovno prijavite v
COBISS/OPAC.

Kaj bi moral potem narediti? Kateri knjof požgečkati?


                         Poni

[Toja]

Tudi jaz mislim, da imam to motnjo.   

Drugače pa se mi ne pokaže link od cobissa. A lahko kdo tuki napiše, za katero knjigo gre, ker me zanima pa bi jo šla iskat.

Volkulja, morda prebereš knjigo "Ne stopajte več po prstih"...

Obstaja pa tudi knjiga v zbirki za telebane:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1162

 

[tuco]

Pardon, link ne deluje več, mogoče je tale link bolj obstojen http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=67879169 , gre pa za tole knjigo:

Avtor   : Millon, Theodore
Naslov : Disorders of personality : introducing a DSM/ICD spectrum from normal to abnormal / Theodore Millon

[elina]

v angleščini se tej motnji pravi Avoidant Personality Disorder in spada v skupino C osebnostnih motenj (obstajajo skupine A, B in C ter skupina nespecifiranih oseb. motenj), katerim je skupna anksioznost.

http://en.wikipedia.org/wiki/Avoidant_personality_disorder

na netu je v angleščini kar dosti objavljenega o tej motnji, samo vtipkajte zgornji izraz. obstajajo tudi razni forumi za ljudi s to motnjo (žal je vse in english)...

http://www.psychforums.com/avoidant-personality/

[Saralina]

Našla sem se v Mejna osebnostna motnja....
 
 kako neprijetno je ko ostaneš brez službe, se izobibaš ljudem, nihaš v volji in moči, si prepirljiv do otrok, družine.... a si ne znaš pomagat...
 Kako si pomagat

[drazenpetr]

Saralina, jaz imam osebnostno motnjo izogibanja, zato ti težko svetujem. Tudi sam imam obdobja ko sem poln volje in energije, potem pa kljub antidepresivom vse skupaj pade. Se trudim it med družbo, ampak se tam spet ne znajdem in potem spet pride slaba volja, razpoloženje ipd. Če imaš kakšno kolegico, se ji izpovej, poleg tega pa se probaj čimveč gibat med znanci, prijatelji, če le imaš možnost. Saj pravim, moje skromno mnenje.

[dumi]

oj

kako ste kaj? Tudi jaz težko navezujem stike in sem že obupala. Nimam nobene kolegice. Najbolj hudo mi 
je ko vidim druge, ki se sproščeno družijo, jaz pa samevam. malo sem  pojamrala, vedno vas berem in tako vidim da nisem sama v tej godlji.

vsem lep pozdrav

lp

[AniMe]

Hello dumi
Tudi sam sm mislu d sm enden redkih s takim problemom ampak sm vidu da  je nas ni tako zelo malo mam kolege in frende ampak z ljudmi s katerimi bi pa rad navezu stike pa nemorm...je tko svinsko tesko ucasih me celo panika grabi ko hocem pristopit do kaksne osebe al pa ce hocem stopit v pogovor z osebo z katero ze imam stike sam zaradi misli da se jim itak neda sploh mene prenasat al pa da bom kj glupga reku nemorm uspostaut neke komunikacije zato se pocas odaljujem od ljudii s katerimi bi rd biu v druzbi in zato sm se spet zaceu skrivat v lepem namislenem svetu drog ki pa ni tko zelo roznat    lepo da si se javila tukaj in upam da kmalu najdes pot iz te teme in najdes ljudi  s katerimi ti bo fajn
Pozdravcek    

[drazenpetr]

Pozdravljeni,

tudi sam imam samo enega pravega prijatelja in s to motnjo je res težko vzpostavljat nova prijateljstva, ampak treba se je borit in iskat možnosti, ni druge. Dumi, te popolnoma razumem, kako se počutiš, pogumno naprej in upam da najdeš to, kar iščeš. Tudi jaz še iščem pravo pot in prijatelje in verjamem, da nama bo uspelo. Samo ne se popolnoma zapirat vase, ker to je najslabše. Pa čeprav vem da je težko bit z ljudmi ob taki motnji, ampak moraš se vzpodbujat in iskat rešitve. Takšno je pač moje mnenje.

Dumi, glavo gor in vse najboljše.

[dumi]

pozdravček

hvala Anime, Drazenpetr za spodbudne besede, dolgo časa sem rabila, da sem se pridružila na forum, pa pomaga, se takoj počutim manj osamljeno. Preveč se zapiram, zaradi te motnje res je, upam da najdem pogum in naredim kakšen korak naprej pri spoznavanju znancev oz prijateljev. Preveč se ukvarjam sama s sabo in pozabim na druge. Kako težko je stopit do sosede pa ji reči, a prideš k meni na kavo, zalostno a resnično, ne zmorem, bojim se porazov in ne vem vsega sebe.


vsem želim veliko pogumnih korakov, samo ti so napredek

[Akira]

Pozdravljena Dumi, po tvojem prebranem in napisanem sem tudi sama nekaj časa  težko navezovala stike ( nebom rekla, da je sedaj to 100% boljše, vendar vsaj za polovico je).

Vem kako se počutiš, najbolj varno je še kadar imaš stare znance in prijatelje, pred nekaterimi novimi pa te je kar strah, in nekako zamrzneš , ne upaš si nič povedati, bojiš se zavrnitve, strah te je , da boš rekel kaj neprimernega, še anksiozen si...ja , to je res težko. 

Vendar kot so že predhodniki napisali, ne se zapirati vase, ni vredno. Več kot ne , ti človek ne more reči. Vendar naj te tudi to ne potre, greš dalje, takšno je življenje.

Mogoče za začetek se poizkusi povezati s kašnim starim prijateljem, znancem..kasneje bodo stekle besede tudi z neznanimi ljudmi, verjemi.



Vse lepo, A.

[drazenpetr]

Pozdravljeni,

evo, po dolgem času se spet oglašam. V tem mesecu po dolgem času delam in sedaj vidim, kako težko vzpostavljam kontakte, kako me je strah ljudi, družbe, ampak s časom nekako gre na bolje. Delam v trgovini, sicer kot fizični delavec (a vseeno prideš v kontakt z ljudimi, jim moraš dat kak nasvet in tam vidiš, kako težko je svetovat in kaj prodat, če nimaš "namazanega" jezika). Sploh v večji družbi, ko je več ljudi skupaj, večinoma zamrznem ali pa težko spregovorim kakšno besedo. Eden na eden še gre, v večji družbi se pa izgubim počasi. Ampak je pa fajn, da si vsaj malo v družbi in da vsaj nekaj kontaktiraš ter se počasi navajaš na komunikacijo. Ko sem bil doma, si večinoma samo med štirimi stenami, kar je najslabše. Je pa res, da tudi zdaj, ko sem v službi, po službi preveč preždim pred televizorjem oz. računalnikom, bi bilo fajn si najt kakšne aktivnosti, s katerimi bi spoznaval nove ljudi in se tudi tam učil komunikacije. Res je težko, ampak ščasoma se vse da, samo voljo je treba imet in pa se prisiljevat v pogovor z neznanci. Edino kar mi je težko, da sem še vedno samski, da kljub 33 letom še nisem imel nobene in to me zelo muči. Ampak še z večjo aktivnostjo in več med ljudmi bo tudi to prišlo. Samo opuščat bom moral vzorec preveč pred tv in netom in pa včasih tudi gledanje pornografije, ker s tem ne bom napredoval, ampak samo nazadoval (saj ne gledam na veliko pornografije, ampak ko sem na tv-ju, hitro obrnem nanjo in potem mi spet gre kakšne pol urce, urca v prazno)

V glavnem čaka me še ogromno dela na sebi. Lepo mi bodite, lp,

Igor

[drazenpetr]

Pozdravljeni,

spet se po določenem času oglašam. Pred 2 dnevoma sem začel delat v Jagru in zdaj vidim, kako mi je težko prodajat blago s svojo osebnostno motnjo izogibanja. Enostavno se ne znajdem, preveč sem zakrčen v odnosu do drugih, tudi sodelavcev in potem delam hitro tudi napake. Mogoče kakšen nasvet, kako bit bolj sproščen, kako se bolj odpret do ljudi. Verjetno skozi pogovor in vztrajnost ter potrpežljivost.

Lep pozdrav,

Igor