depresivni vložek in kdo sem jaz?

[majč]

Pozdravljeni,


danes sem prvič slišala, da se temu jokavemu stanju, ko mi postane zares hudo in se sekeram v okviru zdravljenja privzignjenih razpoloženj (manije) reče depresivni vložek.


veliko depresivnih vložkov imam. 

danes se sprašujem, kdo sem jaz? sem to, kar sem zdaj? sem moje hrepenenje in upanje? sem to, kar bom jutri? sem to, kar sem bila včeraj?



toliko različnih obrazov.


na tem mestu bi sse rada opravičila vsem, ki sem jih v času manije morila in jih je to, kar sem povedala kakorkoli prizadelo. tako prepričana sem bila v svoj prav in v to, da vem, kaj se dogaja. oprpstite mi, vse moje angažiranje okrog kogarkoli od vas je bilo namesto pogovoroa, navadnega medčloveškega, ki ga niste nikdar zmogli ali znali z mano. najbrž sem veliko mislila v življenju na vse vas in zares mi ni bilo vseeno, kako vam gre. jaz sem bila zmožna ljubezni na daljavo brez da bi se mi kaj od tega vrnilo.


jaz tudi upam, da je bil to moj način odlaganja starega, ker si želim samo še to, da bi z mojim možem v miru lahko živela to, kar je pred naama in kar se nama že dogja.



vrnitev na temo: kdo sem? sem oseba, ki je bila v času manije tako gotova sama vase in v svoj  prav? sem tista punca, ki so mi dali vsakič pob prihodu  v bolnišnico in še enkrat vmes tako boleč šus v rit, da dol padeš. bolj ko je šla terapija h koncu,manj je bilo bolečega, nastala je naveličanost in želja priti domov. sem tista punca, ki se vsak dan trudi, da bi več in več lahko naredila in ki ne  zna proslavvljati zadosti malih korakov in hrepeni o velikih izzivih, da bi lahko šla k perku v program. vsakič, ko mi ne gre, si tega neskončno močno zaželim. ob psihiatričnem tretmaju seveda. sem tista punca, ki je tako zelo jokava kot je bil moj stric, ko nam je umrl jaka in je rekel: jaz samo jokam. stric darko, jaz sem ostala živa, nisem umrla kot jaka, pa tudi samo jokam. ampak Bog bo obrisal enkrat vse solze z lica, mmar ne? no tako....


kdo sem jaz? kaj je tisto, permanentno, kar osstaja in kar je vedno prisotno. jaz pravim, da je pri vsej zblojenosti moje glavee kot take to prri meni srce, samo tu sem ista in samo ljubezen me ohranja, brez nje bi že zdavnaj umrla, zannimA ME SAMO, PRI VSEH PROBLEMIH, KI JIH IMASTE Z MANO, A VAM JE VREDNO IN TO DOVOLJ. ups caps lock. vsem mojim in ostalim. meni je moj brat dvojček rekel, da me ne da. in ko sem bila v bolnici na začetku je mammi izjavil, da sem perla, da sploh ne vedo, kakko zelo jih imam rada. moj brat dvojčeek je čudden. on je edini, ki me očitno začuti podkožno na daljavo in prebere vse moje skrite misli in čutenja že prek običajnega dialoga. tudi jaz jih imam neskončno rada. ob poroki sem bila tako zelo srečna, da nisem želela nikogar pustiti za sabo. želela sem, da bi bili vsi srečni. nehala sem tablete in potem se je začeelo. ožja žlahta, širša žlahta, znanci,....končala pa sem pri jankoviču kljjub 5 mg haldola v bolnici. šele nato je ta motivacija pošla in začelaa sem se končno zdraviti.


no sedaj pa sem v fazi, ko se cmeram in posstavljaam globoka filozofska vprašanja.


kdo smo? to kar nas tare ali veko več od tega?


maja

[Poni]

Majč

Takole jaz vidim to. Ti si preprosto ti. Ničesar drugega ni mogoče reči. Mislim tudi da nihče ne ve zares kdo si ti, ali kaj si. To, kar je nedvomno res, je pač samo to, da ti kratkomali si. Kakršnakoli že si, si to ti in nihče drug.

Antični filozof je rekel: "Mislim, torej sem."
Jaz pravim: "Vem, da sem."
To pa je tudi vse, kar vem. Ampak za to ne rabim nobenih dokazov.

Tudi ti si. Resnična si.

Tvoje srce, je seveda zelo resnično. Ti, kakršna si..... kako bi rekel..... Vsekakor dragocena in resnična taka kot si.

Ampak res upam, da nisem tule napisal kaj žaljivega, grdega. Hotel sem napisati to, kar čutim, vem, da je res.


               Poni

[majč]

Poni, hvala ti za odgovor.


Moja želja po "reševanju sveta" v času moje manije, me je le še dlje držala v maničnem stanju in mi tako tudi podaljšala okrevanje. koliko sem bila učinkovita pri tem, da drugim povem, kar jim hočem in kako so to oni razumeli pa ne vem. moji sorodniki mi niso zamerili in so se zanimali zame. zdi se mi, da sem bila s svojimi strici po očetovi strani pervič v pristnih odnosoih. edino to.

ker pa sem dlje vztrajaala v maniji, sedaj tudi dlje okrevam preden ne bom več nič nihala in peden si bom lahko poiskala službo. za to mi je pa hudo, ker jaz bi že vse takoj.

včeraj smo bili pri dr. Rejcu. mojj oče zadovoljen, da mi gre bolje in da napredujem, jaz pa....bi rada več že. potem pa moji depresivni vložki, neemoč, jok. doktor pravi, da to soddi poleg, da naj moji pustijo, da se tako večkrat zjokam.


maja

[Morana]

Uh, tole si lepo napisala. Tako dobro, da sem dobil solzne oči. Ti vsaj znaš ubesediti to .... . Jaz tega enostavno ne zmorem. Rad bi ti kaj vzpodbudnega napisal ampak Poni je povedal vse. To si ti in tako te imajo radi, mogoče ti ne znajo povedati na "na pravi frekvenci". Drži se, ne daj se. Tudi služba se bo našla verjemi.

lep dan ti želim 

[majč]

Morana, hvala lepa,


veš, moja osebna zdravnica pravi, da dokler lahko jokamo je to super. tko da sva obe tu na dobri poti. Bog pomagaj, eni dajete čez unipolarno fazo depresije, drugi pa dajemo čez dve totalno nasprotujoči si fazi in ena od teh, navadno druga je depresija.



moram pa povedati, da ne vem, zakaj, ampak sama se veliko bolje počutim med vami, ki preživljate depresije, anksiozne motnje, kot med "pacienti moje vrste", kjer je privzdignjenosti za na izvoz. nekaj imam res kvalitetnih prijateljev iz bipolarne scene, veliko raje pa sem tu z vami na forumu. nekaj imamo skupnega, nekaj tistega srčnega in močnega.


in upam si reči, da se vse drugo, kar se nam dogaja pred našim bistvom, bistvom tega, kar smo, enostavno skrije in se bo. PREBOLELI BOMO! tudi mi.


vas imam rada, ker vas enostavno razumem.


maja

[majč]

moj mož je eddini človek, ki ga lahko objamem z vsem srcem in vso dušo, pa ne bom ostala prazna in ko dobim ta enak objem nazaj.



skozi vso svojo zgodovino ko sem v redu, stojim večim ljudem ob strani in pomagam, ne da bi lahko verjela, da kaj takega v taki meri lahko prejmem tudi sama. življenje me je učilo nasprotno. in bila sem usposobljena za dajanje.

ko sem večkrat z vsem srcem tvegala in ostala razočarana, sem trmasto vztrajala in ko mi je bilo neizmerno hudo, sem si rekla, ko sem začutila svoje žžareče polno srce, "moj mož bo tako v redu, da ne bom verjela, da se to dogaja prav meni" in res je. nihče ni bil nikdar prripravljen in sposoben dati toliko, kot sem potrebovala sedaj, moj mož pa je to stojično prenesel, čeprav mu je bilo večkrat zaradi mmeenee in tega, kar xse je dogajalo neizmerno težko. Vse bom storila, da bo on srečen z mano in da splavam nazaj k sebi. da najdem sebe naravno brez sledi preteklega razočaranja tudi nad moškimi. Jezus, kako po večini malo dajo. ampak zdaj sem na vrhu, čeprav obupno skesano na dnu in jokava, ampak midvaa bova vse to premagala.


danes sem bila anksiozna okrog tega, če bom skuhala v redu kosilo. imam fiksno idejo, da ne znam kuhati, čeprav mi marsikaj na koncu dobro rata. in sem uspela. ))


vegija sva in jedla sva bučkino juho z gresom (+ česen in druge začimbe) pa zeleno solato s čičeriko, pa bučkine plepete. skratka buče ))



maja

[majč]

Danes rečem mojemu Gopodu: hvala ti za zdravje!


kuham fino in to že brez neke nesamozavesti in občutka, da nič ne znam. Zanimam se za službo in hodim veliko po naravi. Moje srce je polno upov in strahov okrog službe.

Spim dobro, srečna sem in željna novih izzivov. Vem, da bo potreben čas do tja. To mi je jasno.

Poslušam melodije morja in sonca 2013. Kako me glasba zdravi, neverjetno. Gibalno se izražam, tako da plešem v temi v sobi v spodnji majici in hlačah, ker je res tako vroče, če migaš.  Počnem spet stare stvari. CD, ki je zbujal v meni cel kp nanašalnih idej, mi danes prinaša občutke o mojem možu, mi zdravi rane drugih odnosov, ki so mimo. pesmi tako leepo pripovedujejo. Cel svet bi v miru objela. in dobro spim in nisem manična. takšna sem, kot sem, kadar sem tista prava zdrava maja. pač s tableti, ampak tako zelo živa, mirna in zdrava in ogriva v tistem lepem otroškem smislu. v tistem, katerem se znam približati mladim in odraščajočim, ki jih imam tako rada in  jih tako zelo razumem. tudi moja mladost je bila začinjeno težka.


maja

[melita]

Maja,

kako lepo si to napisala. Čutim mir in nov pogum iz tvojega pisma in upam, da ti uspe dobiti službo v doglednem času. Do takrat pa se spočij in uživaj v vseh stvareh okoli tebe.

Mislim nate. 

[majč]

hvala, draga melita.

maja

[majč]

Danes sem nekoliko slabše oziroma precej napram včeraj.
Zaskrbljena sem oziromma mori mi, ker nimam sužbe. zelo. sprejela bi nižje kvalificirano delo, karkoli, samo da bi imela redno delo in reden čeprav nizek dohodek.

Pozna kdo koga, ki nudi delo, pa ga sam ne rabi? To je v tem času kar resno vprašanje vseh nas, ki smo prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. rada bi delala in prejemala nek dohodek. to tare mene. pa vas?



maja

[majč]

Držim se!    včasih me sem in tja kaj potre, sploh kakšno podcenjevanje strokovnjakov in dvomi, ki jih izražajo, ker jih je strah ponovitve moje manije. jazz pa vsako noč tako lepo zaspim in vem, da se dobro držim, da me kaj takega sploh ne skrbi. oni rabijo čas. jaz pa kaj drugega. nove izzive. rečejo pa mi: počasi, počasi.... mislim pa si: pa vendar ne spet predolgo. čas je zame naredil že dovolj, zdaj je čas, da si zapolnim življenje z obveznostmi kot sse zagre. pa saj se dnevno trudim za vse to.



Zelo so mi všeč pesmi Melodij morja in sonca 2013 in tale,, ki vam jo tu nalepim je prelepa. krasen vokal tudi in besedilo, zares lepo:

https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=VUcf4DeZ-rs#t=27

[Devetka]

Maja, kako si? Kako je bilo pri Perku, boš redno hodila?

[majč]

hudo mi je, ker sem po naravi tako impulzivna ter neskontrolirana oseba. napišem ljudem cel kup neumnosti brez repa in glave ter to pošljem ne da bi prej pogledala. povsem upravičeno so lahko jezni in užaljeni, predvsem pa potemtakem mene samo vrednotijo zelo nizko. želim si, da bi znala ravnati drugače in da bi se tega naučila v bližnji prihodnosti. zdajle se počutim obupno. ničvredno.kako bi me imel lahko kdo takšno rad. samo to mi gre po glavi.

[majč]

Danes sem imela neverjetno težko dopoldne. Trla me je depresija in me spravljala v jok. Občutek, da ne morem dalje, da mi je preveč hudo, ker se je to z mano zgodilo to poletje. Mislim, da me Haldol drži nazaj in sem se že naročila za v petek za k Rejcu. depresija me je grabila postopoma tri dni zapored. Sicer sem pripravljala in smo izpeljali praznovanje še za mojega moža, ki je imel rojstni dan v juliju, ko sem bila jaz v bolnici, pa sem se ta dva dni vmes kar malo umikala od ljudi v kuhinjo h kuhinjskim opravilom vmes, k nadaljni pripravi. Vesela sem bila vseh najdražjih - najinih bratov in sestr in njihovih družin, a istočasno nisem vmes zdržala toliko ljudi, šundra in vsega in sem se morala malce umikati. Še preveč ssem bila žalostna zaradi vsega, pa se sprašujem, je to zgolj faza prebolevanja ali gre za težave s Haldolom, ki mi ga ni ukinil. Rada bi napredovala. V drugem delu popoldneva pa sem sestavljala že neko ponudbo za delo. Pravijo, da malo kmalu, eni pravijo prekmalu. Paa saj dela se ne dobi čez noč. Ponudbo pa sem naslovila na Hospic. To delo bi zmogla. Tozadevno sem trdna, prizemljena, sposobna sprejemati življenje in konec le tega tak kot je in kot pride. Tudi  od moje 98 letne babi sem se v času mojega zdravljenja in vmesnih izhodov lepo poslovila. Oh moja babi....večkrat sem ponovila v mislih: babi, poglej, ti si dala čez vojno, jaz pa psihiatrijo in zatiranje moje manije. Babi, isto je bolelo. Takrat sem te pogrešala, ker si poleg mene bila tako trdna in zmožna prenašati hudo z Bogom samo še in edino ti. Veš, pogrešam te, a sem hkrati tako vesela zate, da si odšla k Bogu in si končno, končno odpočila utrujeno srce. Morda si srečala dedita, ki gaa še po 18 letih odkar je umrl nissi nehala ljubiti in pogrešati. Ko bi on zmogel lepše ravnaati z mojim očetom, kot je, bi mu bila pa jaz hvaležna. Kodaj več razzumem, pa kljub temu vztrajam pri svojem prav-u.


Maja

[majč]

Devetka, zz možem trenutno bereva literaturo, ki je pogoj za vstop v program med drugim. Da, zelo sem zainteresirana za ta program. Že več let si želim tega. In moj mož mee pri tem podpira. Staršem je prav, tako da mislim, če Bog da, da mi tokrat zares ne uide.

Maja

[Poni]

Majč

Danes je bil en tak čuden moreč dan. Pa tudi noč je bila moreča. Vsaj zame.
Veš Majč, jaz verujem, da ti bo uspelo. Da boš končnno našla pravo službo zate.

     Poni

[majč]

Poni, malo bo še časa preteklo, preden se to zgodi, se mi zdi.

Itak pa služba ni vse. veliko več stvari se še rabi zgoditi. Ta vikend sem spet videla svojega moža z otroki. Kako rad se je zaigral z njimi. V nama je želja, želja po otrocih. Tako v meni kot v njem. Zadeva je preložena. V oblakih je še to, kako se bo to zgodilo. za začetek sem se naročilaa v januarju k dr. Rothovi, ki je v tem pomoje da precej bolj izkušena kot dr. rejec, ki je v osnovi psihiater z dolgoletno prakso, ampak se ukvarja predvsem s študenti in ostalo nadpovprečno populacijo, med kaaterimi so tudi razni zdravniki. Ni pa strokovnjak za nosečnice. Rothova se temu bolj približa. 

Vse je še pred nama, ampak do tja je še nekaj korakov. Ne vem, kaj bo, Bog daj, da bo vse v redu. Tudi pri nama. Hudega za nama je bilo več kot dovolj.
In Roman je vse to zdržal; v ljubezni do mene. Še nihče me ni imel nikdar tako zelo rad, da bi to lahko zdržal. 

To je lepo. Lepo, da se enkrat dogaja tudi meni. Res Bogu hvala za mojega Romana.

Maja

[majč]

vrhunec dneva: jaz se šalim, moj mož pa mi reče: ti si ena trapasta blondinka.  kap! hec.


jutri grem k Rejcu. Zadnje dni me je začela grabiti tesnoba in zadeva popusti zvečer - Bogu hvala, ko je najdlje časa odkar vzamem zdravila in med njimi Haldol. res je prekleto to zdravilo z vsemi ekstrapiram :Didnimi učinki, agitacijo ter tesnobo vred. jutri bom ta Haldol 2x 2 mg pri rejcu scanslala. sploh ne mislim parlamenterat. itak me varuje še kventiax (seroquelov generik) ter tegratol 400 CR.


bemu mast pa taka tesnobna zdravila!

[Devetka]

V nama je želja, želja po otrocih. Tako v meni kot v njem. Zadeva je preložena.

Maja, to se mi zdi zelo pametno. Imaš še čas in nikamor se ti ne mudi. Najprej si vzami vsaj eno leto, da dobro prideš k sebi, še rajši pa kaj več. Priporočam ti tudi intenzivno psihoterapijo, po možnosti individualno.
Haldola seveda ne ukinjaj brez psihiatra. Se mi zdi pa pametno, da greš po drugo mnenje. Če ti bo tista psihiatrinja všeč, raje menjaj Rejca, vsaj jaz bi ga na tvojem mestu.

[majč]

Rejca imam po vseh letih zelo rada. On je psihiater za študente in velike ume tudi ter zdravnike, itd. V glavnem dela z nadpovprečno bistrimi ljudmi in vem, da med te prišteva tudi mene. Najbolj žalostno je, da te začnejo med te prištevati psihiatri. Da sploh pride tako daleč in da te pred tem nihče dovolj ne potrdi. užast!

Ful imam rada Rejca in fino je met tipa psihiatra, ampak takega, ki ti je lahko oče ne pa po letih potencialni partner. mladih psihiatrov ne bi nikdar izbirala. čeprav me je en tak obravnaval v Vojniku.

Kako sem opravila pri dr. Rejcu?

Rekel je, da sem še preveč gor za ukinitev Haldola. glede tesnobe mi je rekel: Wellcome to the club, oktober je vendar! res je in imela sem še pms, ker imam zdaj krče v trebuhu. bogu hvala, moja rodila so ok in delajo redno, kar morajo. če imam že blowing mind!

možnost menjave psihiatra obstaja in je zelo mogoča, predvsem zato, ker sse zavedam minljivosti dr. Rejca in vem, da je fino zgraditi pred tem kak nov terapevtski odnos z drugim strokovnjakom/strokovnjakinjo. Otroci so dovolj velik motiv tudi zaa menjavo psihiatra za psihiatrinjo, ki ima tozadevno več izkušenj na področju spremljanja mamic.

In ne mislim komplicirat. pred načrtovanjem nosečnosti bom prosila za bolnišnično maziljenje,to je zakrament.  se držala nasvetov psihiatrinje v sodelovanju z ginekološko sslužbo itd. pred tem pa me mika dobit kako službo. na tem zdaj gradim, čeprav mi Rejec še odsvetuje. Pišem ponudbe, ker itak vprašanje koliko časa bo trajalo, da bom kje sprejeta. težki časi so na področju zaposlovanja.

Moža sem vprašala, če me je prripravljen še kake tri mesece gledati brez službe, pa je rekel, da laahko. Skratka, imam podporo, dela pa ta čas čez glavo z ozimnico, ki jo prripravljamo (vrt), obešam trenutno perilo in likam za dve gospodinjstvi, ker ima moja tašča delo s cvetjem pred prvim novembrom. psa vozim na ssprehod, kuham, itd. veliko dela je in dneve imam polne. pa sestavljam ponudbe za delo. Jaz se počutim že ready steady in seveda berem Perka ter sestavljam dnevnike in utrinke o prebranem.

to je to zaenkrat. to počnem jaz, medtem ko se mi določene kolegice z vojnika pri 40-ih opokojujejo. to se mi zdi ttotalni dizaster, resno. obupno. pa saj bi ljudje mendda še radi bili ustvarjalni in produktivni pri teh letih. jaz že....


maja